Zadetki iskanja
Svetokriški
kje1 prisl. kje: kje vſame ona de ſe taku lepu noſſi? ǀ kej ſi? meni je dolh zhaſs po tebi ǀ kej bo nashal tukushnu oroshje ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern ǀ nevej kej mu glava ſtoj ǀ kei je tuoia pamet ǀ Kij ſi moi Adam? ǀ Bug je dobru vedil Kij Adam skrit ǀ ſe je bal de bi kij kaj na glavo nepadlu
Svetokriški
tja prisl. tja: ſim ter kje ſe prehaja, inu paſſe ǀ fliſſnu je poberala po nyvi tu klaſovie ſem, ter kje reſtroſſenu ǀ Sem, ter kje lejtajo, inu Boshjo volo tem drugem Angelom osnanujejo ǀ ſim ter ke zholn obrazha ǀ valovi ga ſam ter kei noſſio Zapisi kažejo na izgovarjavo kje, kar je po preglasu kratkega a za palatalom in po jotaciji velara nastalo iz tjȁ; → sem.
Svetokriški
sem prisl. sem: Pojte ſem Ceſſary, Krajli, Firshti, Groffi, Shlahtniki, Dohtery, Rihtary ǀ de bote ſim gori k' meni prishla ǀ dajte hitru ſam papir, ter sapishe eno arzhnio sem ter tja(kaj) 1. sem in tja: on pak ſazhne okuli ſem ter kej gledat ǀ Sem, ter kje lejtajo ǀ jadra reſtarga, drevu polomi, shtrike poterga, zholn ſamterkje mejzhe ǀ ſemterke ſe ſadevaio kakor ſlepezij ǀ ſe bote ſemter kejkaj obrazhali 2. na nekaterih mestih: Plato ſem ter kje misli → tja
Svetokriški
Bakhus -a m osebno lastno ime Bakh: de bi Bachus im. ed. vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga vina perpelal ǀ pild tiga Boga Saturna, Iupitra, Bachuſa rod. ed., Vulcana ǀ Prepovedal je Bachuſu daj. ed. offer tiga pijanſtua, inu poshreshnoſti ǀ Dekelzo Ariadno ſo hoteli Bacuſu daj. ed. sa Neveſto dati ǀ Oshtery sò molili Bacuſa tož. ed. ǀ ſo molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga, inu nesramniga Boga Bachuſa tož. ed. Bákh, lat. Bacchus, Βάκχος, po izvoru traški bog bujne rasti, trte in vina
Svetokriški
dol prisl. dol: s'trona dol ſtopi ǀ od kot pride de morje sdaj raſte, zhes en zhaſs ſupet dol iamle ǀ de bi Bachus vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga vina perpelal ǀ s'tiga perdelika Nazarenſkiga doll vſamen → dole, → doli
Svetokriški
iztolči dov. iztolči, zmlatiti: sapovej Rabelnom, de vſe sobe S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh nedol., inu sdrejti (III, 171) ǀ Od te shene Ruth S. Piſmu pravi: De fliſſnu je poberala po nyvi tu klaſovie ſem, ter kje reſtroſſenu, tuiſtu je pruti vezheru iſtolkla del. ed. ž, tu kar je bila pobrala (II, 467)
Svetokriški
krog m krog: v krog okrog: Hudizh ima od nature, de vſeskuſi ſe okuli vertj, inu ſam ter kje skaka, inu v' kroh teka (V, 166)
Svetokriški
pasti2 pasem nedov. pasti: Florentius ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize paſti nedol. ǀ kadar je pouablena paſsti nedol. koshlizhe lushtu tiga meſsa obena rèzh jo nemore sadarshati ǀ je jo pognal ouze paſt namen. ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat, pogovariat, ozhy paſt namen. ǀ jeſt paſſem 1. ed. te oſtudne ſvinje teh shejll tiga ſmerdlivega meſſa ǀ tulikain tu shkodliu naſhe meſsu zartlamo, inu paſsemo 1. mn. ǀ Oh vij ſalubleni ludje, kateri paſſete 2. mn. vashe neſramne ozhij nad prepovedano lepoto ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom ſe godij, inu shivini Katero paſsejo 3. mn. ǀ on je paſſil del. ed. m ouze ſvojga taſta ǀ na mejſti Paſterja je paſil del. ed. m vuole Iſidoru ǀ kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel del. ed. m ǀ Iacob je djal kadar je labanu paſsu del. ed. m ǀ kadar je kose, inu koshlizhe paſsla del. ed. ž ǀ ena shena je ſvojo kravo paſla del. ed. ž ǀ do vekoma bi pasli del. mn. m na semli nyh shivinsku truplu ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah paſsly del. mn. m pasti se pasti se: sazhneio ſe paſt nedol. sjutraj ǀ ſe rad paſſe 3. ed. per ſtudenizah ǀ kakor ta nepametna shivina, katera druſiga nedella temuzh ſim ter kje ſe prehaja, inu paſſe 3. ed. ǀ iest n'hozhem shvino, Katera ſe na puli paſse 3. ed. ǀ katere na letej gmaini ſe paſſeio 3. mn. ǀ te preprosta pishata, kadar po teh ſelenih pungradah ſe paſejo 3. mn. ǀ one ſo ſe pasle del. mn. ž na travi ǀ Leta en dan je vidila, de tamkaj bliſi pishata ſo hodile, inu ſe posle del. mn. ž/s
Svetokriški
pobirati -am nedov. pobirati: ſmeti po gaſi pobira 3. ed., inu v'hisho noſsi ǀ v'prasnik je derua poberal del. ed. m, inu ſekal ǀ fliſſnu je poberala del. ed. ž po nyvi tu klaſovie ſem, ter kje reſtroſſenu ǀ Natu ſo ony kamejne pobirali del. mn. m, de bi v' njega luzhali
Svetokriški
prehajati se -am se nedov. sprehajati se: de bi mij shiveli kakor ta nepametna shivina, katera druſiga nedella temuzh ſim ter kje ſe prehaja 3. ed., inu paſſe (II, 261)
Svetokriški
raztrosen -a prid. 1. razkropljen: ſo reſtroſeni im. mn. m po ſvejtu, kakor te sgublene ouze (V, 147) 2. razmetan, raztrošen: fliſſnu je poberala po nyvi tu klaſovie ſem, ter kje reſtroſſenu tož. ed. s (II, 467) → strosen
Svetokriški
sladak -dka prid. 1. sladek: kadar ta grosd je mehak, inu ſladak im. ed. m ǀ Lepa, inu slatka im. ed. ž je tuoja shtima ǀ Zhudna je bila Manna, sakaj tem pravizhnim je bila nuzna, inu ſlatka im. ed. ž, tem greshnim pak grenka, inu shkodliua ǀ vinogradi ſo polni slatkiga rod. ed. s grosdia ǀ bo dober, inu ſladak tož. ed. m ſad perneſla ǀ Danaſs ta shlahtna terta v' tem vinogradi Engaddi imenovanem, je ta slatki tož. ed. m dol. grosd pernesla ǀ Jeſt ſim zhakal de bi tu slatku tož. ed. s grosdie perneſſil ǀ koku imaio perſtavit, inu perloshit Kiſſilu s' tem slatkem or. ed. s ǀ de bi slatke im. mn. ž bile kakor med, inu zukar ǀ vſaj de bi bile zukrene, sakaj k'tem slatkim daj. mn. rezhem ſo silnu nagneni 2. okusen: Kadar ta slatki im. ed. m dol. kruh s'Nebeſs ym je doli padal ǀ misly bo tudi dobru vinu noter, dokler je taku lepa maiolika, pokuſi eno kaplo, vidi de je slatku im. ed. s ǀ samerka v' kakorshno shkodo taiſti glaſſiki slatkiga rod. ed. s vina ſo njo perpravili ǀ de bi Bachus vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga rod. ed. s vina perpelal ǀ ta tardi glaſh Chryſtal bò veno slatko tož. ed. ž, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kir je tu ſlatku tož. ed. s mleku ſeſal ǀ Oh koku dobre, inu ſlatke im. mn. ž ſo lete shpishe ǀ pred ſobo vidi miſo polno slatkijh rod. mn. shpijsh ǀ vij raijshi hozhete dellat, koppat, inu orat, kakor pak te dobre, inu slatke tož. mn. ž shpishe vſhiuat ǀ Dobre shpishe, inu slatke tož. mn. ž/s vina ſo sanizhuvali 3. prijeten, prijazen: sladak im. ed. m, inu vſmilen je tem kateri njega lubio ǀ sakaj Moj slatki im. ed. m dol. Jesus ti ſe taku mozhnu plakash ǀ Moj ſlatki im. ed. m dol. zartani Ieſus ǀ sdaj je ratala veſsela, inu ſlatka im. ed. ž ǀ Kaj dobriga, inu nuzniga v'ſebi ſapopade tu slatku im. ed. s Imè Ieſus ǀ En Orpheus, kateri s' zitro ſvojga slatkiga rod. ed. s govorjena ǀ dokler nebom Tu Svetu Slatku tož. ed. s Reishnu Telu prejel ǀ pò tyſtem slatkem or. ed. m piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ s'tem slatkem or. ed. s olam gnade Boshje bo toje rane osdravil ǀ lushti toga meſſa, kateri od sunej se vidio veſſili, inu slatki im. mn. m ǀ Oh koku slatke im. mn. ž ſo tvoie beſſede ǀ ſlatke im. mn. ž nam naprej prideio vſe grenkusti sa Boshjo volo ǀ sazhne natakat glashike slatkih rod. mn. beſſedij ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu daj. ed. s, inu nerſuèteshimu Imenu bosh imel ǀ David de bi naſs potroshtal govorij te slatke tož. mn. ž beſsede ǀ Morebiti ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te ſlatke tož. mn./dv. ž/s imena Iesus, Maria ǀ s' ſmeiham, s' slatkimi or. mn. beſſedami 4. sladek, tj. ki ne vsebuje soli: morska uoda je bila slatka im. ed. ž ratala primer.> njemu ſe sdj lahkeishi inu slatkejshi im. ed. m ta ſtrupeni, greh ǀ ali vener veliku slatkeshi im. ed. s je S. Rus. T. ǀ Oh koku slatke ſo tvoie beſſede, slatkeishi im. mn. ž ſo mojm vſtam, inu garlu kakor med → skorja, → voda
Svetokriški
sod -a m sod: ſakaj tudi eden s'ſvojga laſtniga domazhiga ſoda rod. ed. ſe opijani ǀ Jeſt bi mogal ta ſvejt perglihat temu shpiz polnimu ſodu daj. ed. ǀ de bi Bachus vſaku lejtu kje dol en ſod tož. ed. ſlatkiga vina perpelal ǀ ta ſod tož. ed. ſo po plazu valali ǀ vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu rod. mn. vina je gori shlu
Svetokriški
štrlinkati nedov. pohajati, okrog hoditi: koku bi mogle Gospe, Gospodizhne, Fraue, inu tudi Gospudy boſſy hodit, prangat, ſim ter kje shterlinkat nedol., kadar bi shulinu ne imeli (V, 33)
Svetokriški
tekati -am nedov. tekati: ſazhne po gaſſah tekat nedol., inu po njemu vprashat ǀ vſeskuſi more tejkat nedol. od prihoda, do sahoda ǀ vſe skuſi sa nym tejka 3. ed. ǀ Hudizh ima od nature, de vſeskuſi ſe okuli vertj, inu ſam ter kje skaka, inu v' kroh teka 3. ed. ǀ ſvejſde … vſe skusi po Nebeſih tekajo 3. mn., inu vener nihdar ſe neſmeishaio ǀ s'postele je gori skozhil, po hishi tekal del. ed. m, pſse vkup klizal ǀ vſe skuſi ſo tekali del. mn. m v' Opoteko pò reznie
Svetokriški
vrteti -im nedov. vrteti: kollu ſo v' kroh verteli del. mn. m, de truplu pò shpizah ſe je reſreſalu ǀ ſo enu kolu okuli Altarja verteli del. mn. m vrteti se vrteti se, sukati se: glava ſe sazhne verteiti nedol., moshgane ſo ſmeishane ǀ nuzh, inu dan ſe verti 3. ed. ǀ Hudizh ima od nature, de vſeskuſi ſe okuli vertj 3. ed., inu ſam ter kje skaka ǀ sdaj na enem okni, sdaj na tem drugem ſe uertj 3. ed. ǀ vſe skuſi ſe obrazhaio, inu vertè 3. mn. kakor enu kolu ǀ Sim okuli semle ſe vertil del. ed. m, inu taiſto pretekil ǀ S. Catharine ſerze nikuli ſe nej obrazhalu, inu vertelu del. ed. s v' teh poſvejtnih rezheh ǀ ſo pleſſali, inu ſe verteli del. mn. m
Svetokriški
Indijanar -ja m prebivalsko lastno ime Indijec: en Indianer im. ed. ie bil perpelal Alexandru Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ en shlahtni greshni Indianar im. ed. je bil nasho ſveto Vero gori uſel ǀ ſapouei Indianeriu daj. ed., de ima pſsa prozh potegnit ǀ Indianary im. mn. ſo taku mozhnu ſvoje Mashnike ſposhtovali ǀ Indianarij im. mn. try cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio Iz nekaterih kontekstov ni mogoče z gotovostjo izključiti, da bi bil kje mišljen ‛Indijanec’.
Svetokriški
Svetokriški
oznanjevati -ujem nedov. oznanjevati: de bi nehal praviga shiviga Boga oſnanovati nedol. ǀ satu je on mene shalbal, inu mene poslal Evangeli osnanjovati namen. ǀ Sem, ter kje lejtajo, inu Boshjo volo tem drugem Angelom osnanujejo 3. mn. ǀ dokler ſo resnizo oſnanovali del. mn. m, S. Petra ſo krishali, S. Paulu ſo glavo odſekali, S. Jerneia ſò shiviga oderli
Svetokriški
Število zadetkov: 20
Dostopnost