Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
cijáziti -im nedov. (á ȃ) ekspr.  
  1. 1. težko nositi: na hrbtu je imel vrečo, v kateri je cijazil krompir; naložil si ga je na ramo in ga cijazil po stopnicah
    // nositi, prenašati: kamor gre, cijazi s seboj tranzistor
  2. 2. počasi se premikati: tovorni vlak cijazi po polževo / ves dan smo se cijazili do morja počasi vozili
    cijáziti se slabš.  klatiti se, vlačiti se: cijazi se s pijanci
SSKJ
klátenje -a s (á) glagolnik od klatiti: klatenje orehov / dosti je bilo klatenja po svetu
SSKJ
klatíti in klátiti -im, tudi klátiti -im nedov. (ī á; á) 
  1. 1. povzročati, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padajo sadeži z drevesa: klatiti kostanj, orehe / spet je klatil hruške z drevesa
    // ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: klatil je okoli sebe, po zraku
  2. 2. slabš. govoriti, pripovedovati: klati neumnosti; prazne klati
    ●     ekspr. nekoliko klati francosko govori, zna govoriti
    klatíti se in klátiti se, tudi klátiti se ekspr.  potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan klatijo / klatiti se po ulicah
    // biti, nahajati se: po teh krajih se je klatilo največ razbojnikov
    klatèč -éča -e: klateči se psi
SSKJ
neúmnost -i ž (ú) 
  1. 1. lastnost neumnega človeka: njegovo neumnost so hitro opazili / obžalovali so neumnost njegove odločitve / pooseb. molči, neumnost neumna
  2. 2. ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: ta prepoved se mu je zdela neumnost / govoriti neumnosti; slabš. klatiti, kvasiti neumnosti; počenjati, uganjati neumnosti; kakšno neumnost je spet povedal / kot vzklik nobenih neumnosti
    // kar je neumno sploh: take neumnosti še nisem bral, gledal / napolnili so mu glavo z neumnostmi neumnimi nazori, mislimi
  3. 3. v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo zamenjal službo - neumnost; neumnost, tega ne verjamem
  4. 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi iz neumnosti, po neumnosti izraža, da je kaj nastalo brez pravega vzroka ali podlage: storiti kaj iz neumnosti; po neumnosti izgubiti delo; prav po neumnosti sem se udaril
SSKJ
okóli prisl. (ọ̑) 
  1. 1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: okoli stoji vrsta stebrov; okoli se zavrteti / okoli se obrniti, ozreti / ekspr.: okoli in okoli je gosta živa meja; okoli in okoli se zasukati
    // izraža neurejenost premikanja ali stanja v (širokem) krogu, ki v celoti ali delno obdaja kaj v središču: okoli hoditi, letati / okoli poizvedovati, praviti / daleč okoli / ljudje iz vasi okoli
    // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja neurejenost premikanja: okoli se klatiti, potepati, potikati / poglejmo, kaj je novega okoli po svetu
  2. 2. z izrazom količine izraža približnost: od takrat je minilo okoli deset let; okoli pet stopinj pod ničlo; tehta okoli sto kilogramov; okoli tri metre blaga / dohodke so zvišali za okoli tri odstotke
    ●     pog. teden je hitro okoli hitro mine; pog. ne govori tako okoli povej naravnost; govori o jedru stvari; star. to je bilo takrat, ko sem še bos okoli letal ko sem bil še otrok; ekspr. jaz moram ves dan okoli, če hočem kaj prodati iskati kupce; nižje pog. od slabosti okoli pasti omedleti; pog. koga okoli prinesti ogoljufati, prevarati
SSKJ
otépati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. z udarjanjem, tresenjem odstranjevati s česa: otepati prah z obleke; otepati sneg z drevja; z rok si je otepal čebele / otepati si plašč, klobuk / otepati konju muhe odganjati
    // nar. klatiti (s palico): otepati hruške, oreh
  2. 2. z udarjanjem snopa ob kaj ali po njem spravljati zrnje iz klasja, latja: otepati pšenico, rž, žito
  3. 3. nav. ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: v spanju je otepal okoli sebe in vpil; otepati po zraku / pes je veselo otepal z repom tolkel, udarjal
  4. 4. ekspr. jesti: otepati koruzni kruh; vsak dan otepajo žgance
    ●     ekspr. hlačnice mu otepajo okrog nog mahedrajo, opletajo; ekspr. otepati neumnosti govoriti, pripovedovati; ekspr. otepati revščino slabo, revno živeti; ekspr. otepa prazno slamo govori vsebinsko prazno; ekspr. spet otepa tarok igra; knjiž., ekspr. volička sta utrujeno otepala po brazdi (s težavo) hodila
    otépati se ekspr.  
    1. 1. odklanjati, ne marati: otrok se otepa zdravila / otepati se časti / vsi se ga otepajo; dolgo se ga je otepala, pa ji ni uspelo
      // braniti se, upirati se: otepati se bolezni; na vse načine se je otepal tega dela / otepati se misli na kaj; da ni vedel, se je otepal izgovarjal
    2. 2. ukvarjati se navadno s čim neprijetnim, težavnim: dolgo se že otepa s tem delom; otepati se z matematiko / škoda je časa, da bi se otepal s tem človekom / tovarna se otepa z velikimi težavami
      ●       ekspr. hotel jo je objeti, pa se je otepala ni dovolila, ni pustila; ekspr. to se ti bo še otepalo bo imelo slabe, neprijetne posledice; ekspr. otepati se z lakoto živeti v pomanjkanju; knjiž. otepati se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; ekspr. ko so ga ujeli, se je otepal z vsemi štirimi zelo upiral
    otepáje: pes se mu je približal, otepaje z repom
    otepajóč -a -e: gledal jo je divje, otepajoč z rokami; vstopila je, otepajoč si sneg s plašča
SSKJ
prékla -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: ostriti, postavljati prekle; fižol se že ovija okrog prekel / fižolova prekla
    // tak kol sploh: s preklo klatiti sadje; bila je suha in dolga kot prekla; drži se, kot bi preklo požrl zelo vzravnano, togo; domišljavo
  2. 2. pog., ekspr. zelo velik in suh človek: dražijo jo, da je prekla / misli samo nanj, na tisto suho preklo
    // nav. mn. noga, zlasti dolga in suha: umakni svoje prekle / za njim je capljal s svojimi dolgimi, suhimi preklami
    ●     pog. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo; žarg. s svojo preklo je dobro streljal z zelo dolgo puško
SSKJ
préklati -am nedov. (ẹ̑) redko klatiti (s preklo): preklati orehe
    préklati se pog.  prepirati se, prerekati se: preklali so se za nepomembne reči; z vsakim se je preklal
SSKJ
ráhla -e ž (ȃ) nar. fižolovka, prekla: ostriti, postavljati rahle / z rahlo klatiti sadje
SSKJ
rákla -e ž (ȃ) nar. fižolovka, prekla: rakle s fižolom / z raklo klatiti kostanj; biti dolg in suh kot rakla
SSKJ
ráženj -žnja m (á) 
  1. 1. priprava s palico, na katero se natakne žival, za pečenje navadno nad žerjavico: peči na ražnju / električni, prenosni raženj / vrteti raženj; natakniti jagnje na raženj
    ●     ekspr. kriči, kot bi ga na ražnju pekli zelo
    // priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico: peči jetrca na ražnju
  2. 2. nar. palica, na katero se obesi, natakne meso, da se suši v dimu: natakniti mesene klobase na raženj / za žetev so prihranili raženj klobas
  3. 3. zastar. tanjši kol, prekla: z ražnjem klatiti sadje; biti suh kot raženj / fižolovi ražnji
    // dolg meč, kopje: vitez je s svojim ražnjem spretno odbijal napadalce
SSKJ
ščáp -a m (ā) nar. prekmursko daljši kol: s ščapom klatiti sadeže z drevesa
SSKJ
vagabundírati -am nedov. (ȋ) knjiž. potepati se, klatiti se: več let je vagabundiral po svetu
Število zadetkov: 13