Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
čovínek -nka m (ȋ) lov. piščalka za klicanje sov ali šoj
SSKJ
čvènk čvênka in čvénka m (ȅ é, ẹ́) lov. piščalka za klicanje sov ali šoj: lov na čvenk
SSKJ
doklíc -a m (ȋ) 
  1. 1. knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj priklicati: fanta ni več na doklicu / oddaljen na doklic
  2. 2. redko klic, klicanje: z doklicem ga je opozoril na nevarnost
SSKJ
jáviti -im dov. (á ȃ) sporočiti zlasti kaj uradnega pristojnemu organu: javiti položaj ladje; prišel je javit, kakšno je stanje na fronti / javiti odsotnost v določenem roku
// pog. ovaditi, prijaviti, naznaniti: javiti koga na milico; storilec se je šel sam javit
    jáviti se 
    1. 1. (uradno) priti na določeno mesto na zahtevo ali poziv: javiti se predstojnikom; vsak dan se mora javiti na milici / čez tri dni se javite na delo, na ponoven pregled; javite se v računovodstvu / pog. če boste imeli kaj časa, pa se javite pri nas se oglasite, zglasite
    2. 2. dati kako sporočilo o sebi, navadno po pošti: po vojni se je takoj javil iz Francije / pog. že nekaj let se jim ne javi jim ne piše
      // pog. odgovoriti (na poziv, klicanje), oglasiti se: spustil je slušalko, ker se ni nihče javil
    3. 3. pog. prijaviti se, priglasiti se: javiti se k izpitu; nihče se ni javil za izlet; prostovoljno se javiti v vojsko / javil se je za kurirja / javiti se k besedi / kdor je to storil, naj se javi naj pove
      // žarg., šol. prijaviti se, priglasiti se zaradi preverjanja znanja: javiti se matematiko; danes ne znam, se bom javil jutri
SSKJ
jávljati -am nedov. (á) 
  1. 1. sporočati zlasti kaj uradnega pristojnemu organu: javljati položaj letal; po telefonu je javljal le manj važne stvari / publ. tuje agencije javljajo, da vojaške akcije na tem območju še niso končane sporočajo, poročajo
  2. 2. zastar. izražati, izpovedovati: sme svobodno javljati svoje misli; javljati čustva v domači besedi
    jávljati se 
    1. 1. (uradno) prihajati na določeno mesto na zahtevo ali poziv: redno se je javljal na policiji
    2. 2. večkrat dati kako sporočilo o sebi, navadno po pošti: pogrešani so se po vojni začeli javljati od vsepovsod
      // pog. odgovarjati (na poziv, klicanje), oglašati se: ponesrečenci se več ne javljajo
    3. 3. pog. prijavljati se, priglaševati se: nekateri se že javljajo k izpitom / javljati se k besedi
      // žarg., šol. prijavljati se, priglaševati se zaradi preverjanja znanja: proti koncu konference so se javljali drug za drugim, da bi popravili ocene
    4. 4. knjiž. pojavljati se, nastopati, kazati se: to ime se javlja šele v šestnajstem stoletju; komaj opazno se je začela javljati pasivna rezistenca / na beli polti so se začele javljati rdeče lise
SSKJ
klíc -a m (ȋ) 
  1. 1. glasno izgovorjeno, izrečeno, navadno kako ime: zaslišal je očetov klic / njegov klic se je razlegal daleč naokoli klicanje
    // glasni klici / vola sta razumela oračeve klice; pren., ekspr. sledil je notranjemu klicu
    // redko oglašanje, petje: petelinji klic; klici škrjancev
    // nav. mn. glasno govorjenje, vpitje: klici so kmalu utihnili / slišali so se jezni, veseli klici / ekspr. klici odobravanja
  2. 2. glasno izražena želja, zahteva po
    1. a) prisotnosti: klic domov / klic v sili / klic mački / na njegov klic so vsi prihiteli
    2. b) kaki dejavnosti: klici na pomoč; zaslišal je klic k večerji / ekspr. klic k orožju, pripravljenosti / klic vprežni živini / ekspr. klic sirene, trobente
      // ekspr., v zvezi s po velika potreba, želja: klic po aktualnosti in sodobnosti v umetnosti / vse tri pesnitve so glasen klic po svobodi
  3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: hotel je zadušiti klic ljubezni; oglaša se klic vesti / klic pomladi
    ♦     lov. lov na klic lov, pri katerem se s posnemanjem živalskega glasu kliče divjad; ptt telefonski klic
SSKJ
klícanje in klicánje -a s (í; ȃ) glagolnik od klicati: njegovega klicanja ni slišal / klicanju h kosilu se ni odzval / klicanje na pomoč / klicanje na odgovornost / klicanje k uporu / klicanje duhov / klicanje petelinov oglašanje, petje
SSKJ
klícen -cna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klicanje: klicna naprava
♦ ptt klicni znak zvočni ali svetlobni znak, s katerim se kdo kliče k telefonskemu, telegrafskemu aparatu, napravi; klicna številka znak iz več številk, na podlagi katerega se dobi zaželena telefonska ali telegrafska zveza
SSKJ
mamíti in mámiti -im, in mámiti -im nedov. (ī á; á ȃ) 
  1. 1. povzročati prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: vonj cvetlic jo mami; njena bližina ga je mamila; že misel na to me je mamila; vino jih je že nekoliko mamilo / ekspr. sleherni sen nas le kratko mami
  2. 2. knjiž. privlačevati, vabiti: mamil ga je nedosežen cilj; razstavljene dobrote so jih mamile; ne mami ga zlato / razkošje in bogastvo ga je mamilo s kmetov v mesto
    mamèč -éča -e: mameči poljubi; šepetal je mameče besede; mameča utrujenost; mameče klicanje vil in siren
SSKJ
napomagánje -a s (ȃ) star. klicanje na pomoč: ljudje so brž pritekli, ko so zaslišali njeno napomaganje; prim. pomagánje
SSKJ
oglasíti se -ím se, in oglasíti se in oglásiti se -im se dov., oglásil se (ī í; ī á) 
  1. 1. dati, začeti dajati zvok, glas: fant leži nepremično na tleh in se ne oglasi; ponoči se včasih oglasi sova; psi so se oglasili po vsej vasi začeli lajati
    // ptič se je oglasil z ostrim glasom
    // ekspr., s prislovnim določilom izraža smer, kraj, odkoder pride, začne prihajati zvok, glas: iz daljave se je oglasil strel; iz kota se je oglasilo ihtenje; v dolini se oglasi zvon / zvečer se je oglasila pesem
  2. 2. spregovoriti, reči: povej po pravici, se je oglasil oče; oglasiti se v debati; brezoseb. iz sobe se je oglasilo: naprej / oglasil se je z odločno besedo / vsi so se oglasili proti njemu nastopili
  3. 3. odgovoriti (na poziv, klicanje): odložila je slušalko, ker se ni oglasil; dolgo so ga klicali, pa se ni oglasil; na trkanje se nihče ne oglasi
  4. 4. dati kako sporočilo o sebi, navadno po pošti: dolgo se ni oglasil z dopusta; oglasiti se z razglednico / takoj ko prideš tja, se oglasi piši
  5. 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: oglasila se je stara bolečina v križu; že na vlaku se je oglasila lakota; oglasila se mu je želja po plezanju / nazadnje se mu je le oglasila vest
  6. 6. priti kam, navadno z določenim namenom: oglasil se je na občini, da povpraša za dovoljenje; več snubcev se je že oglasilo pri njej; oglasite se jutri, danes ne utegnem
    ●     nar. prišel jo je klicat (pod okno), pa se ni oglasila ni pokazala pripravljenosti za pogovor, stik; knjiž., ekspr. ognjenik se je oglasil začel bruhati; ekspr. že pet mesecev je noseča, pa se otrok še ni oglasil premaknil, zganil; ekspr. končno se mu je oglasila pamet je začel pametno misliti, ravnati; ekspr. v hiši se je oglasila smrt nekdo v hiši je umrl; ekspr. morda se mu bo pa zdaj le oglasilo srce bo postal usmiljen, dober; ekspr. oglasil se mu je želodec postal je lačen; na sestanku se je tudi on oglasil k besedi sodeloval v debati, pogovoru; ekspr. tedaj se je v njem oglasil mož postal je odločen, pogumen; ekspr. oglasiti se s pesmijo zapeti; ekspr. oglasil se je z novo pesniško zbirko jo objavil
SSKJ
oglášati se -am se nedov. (á) 
  1. 1. dajati zvoke, glasove: bolnik nepremično leži in se nič ne oglaša; muren se oglaša v travi; kukavica se glasno oglaša / ptiči se oglašajo s kratkim, visokim glasom
    // ekspr., s prislovnim določilom izraža smer, kraj, odkoder prihajajo zvoki, glasovi: iz daljave se oglašajo streli; z morja se oglaša ladijska sirena; vesela pesem se oglaša po vinogradih; v dolini se oglaša zvon
  2. 2. ekspr. (večkrat) (spre)govoriti: v pogovoru se oglašati; vedno se oglaša s kakimi šalami / oglaša se z odločnimi besedami
  3. 3. odgovarjati (na poziv, klicanje): sova se je oglašala njegovim žvižgom; zaman ga kličeš, po telefonu se ne oglaša
  4. 4. večkrat dati kako sporočilo o sebi, navadno po pošti: oglaša se samo z dopisnicami / oglašam se vam iz Bohinja
  5. 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: znana bolečina se že oglaša; dvom se oglaša v njem; želja po prostosti se zmeraj močneje oglaša / začela se mu je oglašati vest
  6. 6. večkrat hoditi kam, navadno z določenim namenom: rad se je oglašal pri njih in tam prespal; takrat so se začeli oglašati snubci
    ●     ekspr. zima se že oglaša vremenske razmere kažejo na bližnji začetek zime; ekspr. kar naprej se mu oglaša želodec je lačen; oglašati se k besedi sodelovati v debati, pogovoru; ekspr. oglaša se v raznih revijah in časopisih piše, objavlja
    oglašajóč se -a -e: oglašajoča se želja po domu ga je gnala na pot
SSKJ
pozíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poziv ali pozivanje: pozivni list / signalizirati pozivne znake
♦ elektr. pozivni generator generator nizkofrekvenčne napetosti v telefonskem aparatu za klicanje telefonskih naročnikov; šport. pozivni turnir tekmovanje najboljših namiznoteniških igralcev, na katerem se ugotavlja njihova kakovost
SSKJ
preslíšati -im dov. (í ȋ) 
  1. 1. s sluhom ne dojeti: zgodilo se je, da je preslišal njegovo klicanje; preslišati vprašanje; naredil se je, kot da bi te besede preslišal / preslišati budilko / zdelo se mi je, da me je preslišal
  2. 2. ekspr. zavestno sprejeti kako izjavo, navadno neprijetno, brez odziva: pojasnilo ga ni zadovoljilo, zato ga je preslišal; naslednje vprašanje je kar preslišal; preslišati žalitev
  3. 3. ekspr. postati deležen razmeroma veliko neprijetnih trditev, besed: veliko ostrih besed, očitkov je moral preslišati na ta račun; od svojih tovarišev je moral marsikaj preslišati
SSKJ
presúnjati -am nedov. (ú) knjiž.  
  1. 1. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti
    1. a) sočutje, žalost: njen molk ga je bolj presunjal kot njen jok
    2. b) občudovanje: njegove stvaritve nas presunjajo
  2. 2. prevzemati, obhajati: kakšna čustva so jo presunjala, ko je to gledala / ljubezen, ki presunja dva mlada človeka
    presunjajóč -a -e: proseč in presunjajoč pogled; srce presunjajoče klicanje na pomoč
SSKJ
šúšlja -e ž (ȗ) lov. piščalka za klicanje gozdnih jerebov: klicati s šušljo
SSKJ
zapomagánje -a s (ȃ) star. klicanje na pomoč: slišalo se je zapomaganje
Število zadetkov: 17