Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
anglosáški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Anglosase: anglosaška rokopisna književnost
// nanašajoč se na Angleže ali angleško govoreče Američane: značilnosti anglosaškega sveta
SSKJ²
brahmánski tudi bramánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na brahmane ali brahmanizem: brahmanska kasta / brahmanska književnost
SSKJ²
bújen -jna -o prid., bújnejši (ū)
1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad
2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast
3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni
    bújno prisl.:
    bujno rasti; književnost se bujno razvija; bujno cvetoče češnje
SSKJ²
capljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. nerodno hoditi, navadno s kratkimi koraki: otročiček caplja za materjo
// slabš. hoditi: mož mora povsod capljati z njo; on se prevaža, jaz pa peš capljam / capljati po blatni cesti
2. slabš. posnemati koga ali kaj, imeti za vzor: nekritično capljajo za modnim subjektivizmom / književnost je capljala za razvojem drugih umetniških področij zaostajala
    capljajóč -a -e:
    capljajoči koraki
SSKJ²
cvetéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti
2. v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero biti rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: morje cveti in cveti, kopanje je možno le ob zgodnjih jutranjih urah
3. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel
4. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela
// obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima
5. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti
● ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdeči
    cvetèč -éča -e:
    cveteč obraz; cveteč vrt; cveteča deklica; 
prim. cvesti
SSKJ²
dekadêntski tudi dekadéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na dekadente: dekadentski krožek / dekadentska književnost dekadentna
SSKJ²
domáčnost -i ž (á)
1. vzdušje, ki je značilno za dom in mirno, skladno družinsko življenje: motiti domačnost; prisrčna, tiha, topla domačnost; njihovo stanovanje je polno domačnosti in topline / v majhnem mestu ima občutek domačnosti / ni mu všeč šefova domačnost do podrejenih
2. knjiž. kar je značilno za domovino: pisatelj je želel premakniti našo književnost iz domačnosti; v prevod je vključil več neposrednih izrazov naše domačnosti
SSKJ²
dramátski -a -o prid.(ȃ)
1. dramski: dramatski pisatelj / dramatska književnost; dramatsko delo / dramatski krožek / gostovanje dramatske družine
2. ki vzbuja pozornost, presenečenje zaradi napetosti, razgibanosti; dramatičen: dramatski dogodki; prizor je postajal čedalje bolj dramatski
    dramátsko prisl.:
    dramatsko dovršeni dialogi
SSKJ²
ekspêrt -a m (ȇ)
strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke; izvedenec: pravni ekspert; ekspert za rusko književnost pri založbi; izjava, poročilo eksperta za gozdarstvo
SSKJ²
fragmènt -ênta m (ȅ é)
1. ohranjen ostanek kake stvaritve, navadno umetniške: pri izkopavanju so odkrili nekaj keramičnih fragmentov; fragment freske / književnost je poznal samo v fragmentih delno, ne popolnoma
2. nedokončano literarno delo: roman je ostal fragment; dramski fragment
♦ med. kos, drobec kosti
SSKJ²
francóski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Francoze ali Francijo: francoski jezik; francoska književnost / francoski predstavnik v mednarodni delegaciji; francoska vlada / francoski film / francoski ključ francoz; star. francoska bolezen sifilis
// v zvezi francoska štruca dolga ozka štruca (kruha): narezana, prerezana francoska štruca; polnjena, popečena francoska štruca; hrustljava francoska štruca z maslom, pašteto; rezine francoske štruce
♦ arhit. francosko okno do tal segajoče okno z ograjo na zunanji strani; friz. francoska brada brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; gastr. francoska solata solata iz zelenjave, krompirja in majoneze; gost. francoski bife; francoska strežba strežba, pri kateri si gost sam postreže s prinesenih plošč; zgod. francoska revolucija revolucija z zahtevo po uvedbi parlamenta leta 1789 v Franciji
    francósko prisl.:
    govoriti (po) francosko
    ●     pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; pog., ekspr. gost jo je popihal kar po francosko odšel je, ne da bi plačal
SSKJ²
islándski in íslandski -a -o prid. (ȃ; ȋ)
nanašajoč se na Islandce ali Islandijo: islandski jezik; islandska književnost / islandski ribiči
♦ bot. islandski lišaj zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, Cetraria islandica; min. islandski dvolomec
SSKJ²
italijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Italijane ali Italijo: italijanski jezik; italijanska književnost / pšenica italijanske sorte / italijanski film / do 2002 italijanska lira / publ. italijanski škorenj Apeninski polotok
// med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Italije: partizani so se spopadli z italijansko patruljo / italijanska okupacija slovenskega ozemlja
♦ igr. italijanska križanka križanka, pri kateri mora črna polja razporediti reševalec; lit. italijanski enajsterec enajsterec; zool. italijanska čebela čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica
    italijánsko prisl.:
    govoriti (po) italijansko
SSKJ²
kájkavski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na kajkavce ali kajkavščino: kajkavska književnost / kajkavsko narečje
SSKJ²
katehétski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na katehete ali katehetiko: domača književnost v tej dobi ni presegla katehetskih potreb / katehetsko društvo
♦ ped. katehetski razgovor razgovor v obliki vnaprej določenih vprašanj in odgovorov
SSKJ²
knjíštvo -a s (ȋ)
star. književnost, literatura: nabožno knjištvo / najslavnejša dela svetovnega knjištva
SSKJ²
knjižéven -vna -o prid. (ẹ̄)
1. nanašajoč se na književnost: seznanjati se z različnimi književnimi zvrstmi / izdajati književni list; ta roman je pisateljevo najpomembnejše književno delo / književna umetnost / književni teoretik; književna kritika
2. knjižen: književni sejem
SSKJ²
knjižévnost -i ž (ẹ̄)
1. umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik: zanimati se za književnost; razvoj evropske književnosti; zgodovina književnosti; predavanje o ruski književnosti / domača, prevodna, tuja književnost; klasična, sodobna književnost; književnost med obema vojnama / študirati svetovno književnost
// navadno s prilastkom dela te umetnosti: brati mladinsko, otroško književnost; kupuje angleško, francosko, poljsko književnost
2. navadno s prilastkom celota umetniških, znanstvenih, poljudnih del naroda, človeštva: temeljna dela slovenske književnosti / na fakulteti predava književnost
3. navadno s prilastkom knjige, spisi o kaki stroki, kakem področju; literatura: tiskati pedagoško, politično književnost
SSKJ²
knjížnost -i ž (ȋ)
zastar. književnost, literatura: narod z bogato knjižnostjo / leposlovna knjižnost
SSKJ²
kómparativen in komparatíven -vna -o prid. (ọ̑; ȋ)
ki temelji na primerjanju, primerjalen: komparativne metode, znanosti; komparativno proučevanje / strokovnjak za komparativno gramatiko / oddelek za komparativno književnost
♦ ekon. komparativna prednost prednost v mednarodni menjavi, ki jo ima določena država v odnosu do druge države zaradi manjših proizvodnih stroškov kakega blaga; sam.:, pog. vpisal se je na komparativno na oddelek za primerjalno književnost
Število zadetkov: 80