Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
berlína -e ž (ȋ)
večji osebni avtomobil z zaprto karoserijo: udobna šestsedežna berlina
// nekdaj štirisedežna pokrita kočija:
SSKJ²
četverovpréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na četverovprego; štirivprežen: četverovprežni konji / četverovprežna kočija
SSKJ²
diližánsa -e ž (ȃ)
nekdaj večja pokrita kočija za prevoz potnikov in pošte: iz Londona se je odpeljal z diližanso
Pravopis
diližánsa -e ž (ȃ) |kočija|
SSKJ²
drdráti -ám nedov. (á ȃ)
1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove: mlinska kolesa enakomerno drdrajo; klopotci drdrajo / ekspr. strojnica je vso noč drdrala; budilka je prepozno drdrala zvonila
2. ekspr. hitro, ropotajoč se premikati: mimo so drdrali vozovi; vlaki neprestano drdrajo skozi mesto
3. ekspr. zelo hitro in enolično pripovedovati naučeno besedilo: učenec kar drdra zadnjo lekcijo / govornik je drdral svoj govor
// slabš. hitro in mnogo govoriti: babe so neprestano drdrale
    drdráje :
    drdraje se voziti
    drdrajóč -a -e:
    drdrajoča kočija; prisl.: drdrajoče govoriti
SSKJ²
dróžka -e ž (ọ̑)
zlasti v ruskem okolju manjša nepokrita kočija: peljati se z drožko
Pravopis
dróžka -e ž (ọ̑) |ruska nepokrita kočija|
SSKJ²
dvókolésen -sna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki ima dve kolesi: dvokolesen voziček; dvokolesna kočija; dvokolesna motorna vozila
SSKJ²
dvórski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na dvor: dvorski vrt; dvorska kočija / dvorski dostojanstvenik / ima dobre zveze z dvorskimi krogi / bil je vajen dvorskega blišča; ne da se mu živeti po dvorskem ceremonialu / dvorska knjižnica
SSKJ²
dvósédežen -žna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki ima dva sedeža: dvosedežen čoln; dvosedežna kočija; dvosedežno letalo
Pleteršnik
dvovprę́žən, -žna, adj. zweispännig, nk.; dvovprežna kočija, LjZv.
SSKJ²
ekvipáža -e ž (ȃ)
nekdaj razkošna kočija, navadno z vprego: pripeljati se v ekvipaži; elegantne dvorne ekvipaže
Pravopis
ekvipáža -e ž (ȃ) |kočija|
Celotno geslo Sinonimni
ekvipáža -e ž
nekdaj razkošna kočija, navadno z vpregopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. ekipaža
SSKJ²
fáeton -a m (ȃ)
nekdaj lahka visoka dvosedežna kočija: lahni faetoni so drdrali po cesti
Pravopis
fáeton -a m (ȃ) |kočija|
gókart gókarta samostalnik moškega spola [gókart]
    1. manjši, lažji dirkalni avtomobil brez karoserije
      1.1. šport, pri katerem se dirka s takimi avtomobili
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. go-cart, prvotneje ‛lahka kočija, ciza’ in ‛hojica’, iz go ‛iti, hoditi’ + cart ‛voziček’
Prekmurski
hintóva -e ž kočija: i vu hintôvi je trosi KAJ 1870, 38; Omedléno kraliczo szo v-hintôvi domô pelali AI 1875, kaz. br. 8; gda je várao telko cifraszti hintôvov, vu stere szo KAJ 1870, 117
SSKJ²
izvóšček -čka m (ọ̑)
kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem ljudi s kočijo: ob cesti so stale kočije izvoščkov / najeti izvoščka
// knjiž. taka kočija za prevažanje: sesti v izvošček ali izvoščka; peljati se v izvoščku
SSKJ²
izvóščkovski -a -o (ọ̑)
pridevnik od izvošček: izvoščkovski konj; izvoščkovska kočija
Število zadetkov: 76