Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
berlína -e ž (ȋ)
večji osebni avtomobil z zaprto karoserijo: udobna šestsedežna berlina
// nekdaj štirisedežna pokrita kočija:
SSKJ²
četverovpréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na četverovprego; štirivprežen: četverovprežni konji / četverovprežna kočija
SSKJ²
diližánsa -e ž (ȃ)
nekdaj večja pokrita kočija za prevoz potnikov in pošte: iz Londona se je odpeljal z diližanso
SSKJ²
drdráti -ám nedov. (á ȃ)
1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove: mlinska kolesa enakomerno drdrajo; klopotci drdrajo / ekspr. strojnica je vso noč drdrala; budilka je prepozno drdrala zvonila
2. ekspr. hitro, ropotajoč se premikati: mimo so drdrali vozovi; vlaki neprestano drdrajo skozi mesto
3. ekspr. zelo hitro in enolično pripovedovati naučeno besedilo: učenec kar drdra zadnjo lekcijo / govornik je drdral svoj govor
// slabš. hitro in mnogo govoriti: babe so neprestano drdrale
    drdráje :
    drdraje se voziti
    drdrajóč -a -e:
    drdrajoča kočija; prisl.: drdrajoče govoriti
SSKJ²
dróžka -e ž (ọ̑)
zlasti v ruskem okolju manjša nepokrita kočija: peljati se z drožko
SSKJ²
dvókolésen -sna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki ima dve kolesi: dvokolesen voziček; dvokolesna kočija; dvokolesna motorna vozila
SSKJ²
dvórski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na dvor: dvorski vrt; dvorska kočija / dvorski dostojanstvenik / ima dobre zveze z dvorskimi krogi / bil je vajen dvorskega blišča; ne da se mu živeti po dvorskem ceremonialu / dvorska knjižnica
SSKJ²
dvósédežen -žna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki ima dva sedeža: dvosedežen čoln; dvosedežna kočija; dvosedežno letalo
SSKJ²
ekvipáža -e ž (ȃ)
nekdaj razkošna kočija, navadno z vprego: pripeljati se v ekvipaži; elegantne dvorne ekvipaže
SSKJ²
fáeton -a m (ȃ)
nekdaj lahka visoka dvosedežna kočija: lahni faetoni so drdrali po cesti
SSKJ²
izvóšček -čka m (ọ̑)
kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem ljudi s kočijo: ob cesti so stale kočije izvoščkov / najeti izvoščka
// knjiž. taka kočija za prevažanje: sesti v izvošček ali izvoščka; peljati se v izvoščku
SSKJ²
izvóščkovski -a -o (ọ̑)
pridevnik od izvošček: izvoščkovski konj; izvoščkovska kočija
SSKJ²
kabriolét -a m (ẹ̑)
osebni avtomobil s karoserijo, katere streha se lahko zloži ali odstrani: pripeljal se je z novim športnim kabrioletom
// nekdaj lahka kočija na dveh kolesih s streho, ki se da zložiti nazaj: v kabriolet je bil vprežen isker vranec
SSKJ²
karéta1 -e ž (ẹ̑)
1. kočija: peljati se v lepi kareti
2. pog. voz na dveh kolesih: naložiti vrečo na kareto
// slabš. staro, slabo vozilo, zlasti avtomobil: kaj pa boš s to kareto
SSKJ²
kloníca -e ž (í)
1. star. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev; kolnica: potegniti voz iz klonice; v klonici je stala kočija
// pokrit prostor za shranjevanje, čiščenje in popravljanje (tirnih) vozil; remiza: zadnji tramvaj je odhajal v klonico / lokomotivna klonica
2. knjiž. zavetje, zaklon, navadno v naravi: pred dežjem so se zatekli v klonico / v klonici je bilo nekaj konj
SSKJ²
kočíja -e ž (ȋ)
udoben, navadno dvovprežen, pokrit voz: sedel je v kočijo; zapreči konje v kočijo; voziti se v veliki, gosposki kočiji / poštna kočija nekdaj za prevoz pošte in potnikov
● ekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom
SSKJ²
kočíjen -jna -o (ȋ)
pridevnik od kočija: kočijne vzmeti; kočijna vratca
SSKJ²
kočíjica -e ž (ȋ)
nav. ekspr. manjšalnica od kočija: bil je ponosen na svojo novo kočijico
SSKJ²
komfortábel -bla m (á)
nekdaj udobna odprta kočija za prevažanje potnikov: po Dunaju se je vozil v komfortablu
SSKJ²
lándaver -ja m (ȃ)
nekdaj štirisedežna kočija z dvodelno streho, ki se da zložiti naprej in nazaj: pripeljati se z landaverjem / poštni landaver
Število zadetkov: 35