Zadetki iskanja
Pleteršnik
bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; (voc. včasi: brate! Mik.).
Pleteršnik
bráti,* bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer-Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
dà 1., I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
Pleteršnik
debelína, f. 1) die Dicke, koliko ima drevo debeline? Svet. (Rok.); lečna d., die Dicke der Linse, Žnid.; d. podpornega zida, Levst. (Cest.); die Mächtigkeit (min.), Cig. (T.); — 2) etwas Dickes: dicke Holzstämme, Bes.; mi moramo pobirati slabe vrhove in brstino, graščakova pa je debelina, Jurč.; — grobe Leinwand, Nov.-C.
Pleteršnik
dółžən, -žna, in: dołžȃn, -žnà, adj. 1) Schuld-; dolžno pismo, der Schuldschein; — 2) schuldend, schuldig; koliko sem ti dolžen? hvalo(e) dolžen biti komu, jemandem Dank schulden; — verpflichtet; d. tlako delati, frohnpflichtig; — dolžen se dam, ich "gebe" mich schuldig, v starih molitvah (po nem.); — 3) gebürend; dolžni delež, der Pflichttheil, Jan., nk.; dolžno spoštovanje, Cig.
Pleteršnik
govorílọ, n. 1) das Sprachwerkzeug, das Sprachorgan, Cig., Jan., Cig. (T.); koliko moč ima podnebje na govorila! Navr. (Kop. sp.); — 2) die Art zu sprechen: on je tacega govorila, Z.; — der Vortrag, Cig.; — die Mundart, der Dialect, Cig., C.; — 3) das Reden, die Reden: govorilo je zdravilo, Npreg.-Jan. (Slovn.); — der Redestoff: govorila izmanka, der Redestoff geht aus, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
gúba, f. 1) die Falte; obleka gube dela; v gube devati, falten; die Runzel; v gube usta nabirati, den Mund runzeln, C.; — v dve gubẹ̑ se držati, eine gebeugte Haltung haben; hrbet mu je hotel lesti v dve gube, Jurč.; otrok je zlezel v dve gube, Jurč.; — gube, die Schraubenwindungen, Fr.-C.; — = pola: koliko gub ("gubi") ima krilo? Dol.; — (v) dve gube, zweifach, doppelt, Meg., Boh.; dve gube plačati, doppelt zahlen, Dalm., Rec.-Let.; dve gube moč, doppelte Kraft, Dalm.; tri gube krono nosi, er trägt eine dreifache Krone, Trub. (Post.); v dve gúbi, doppelt, Dict., Cig. (T.); pet gub, fünffach, Boh.; v deset gub, zehnfach, Dict.; na dve, tri, štiri gube plesti, zwei-, drei-, vierfädig flechten, SlGor.; vlakno v tri gube spleteno, Jurč.; — dvojo gubo = (v) dve gube, doppelt, C.; storite dvojo gubo po nje delih, Dalm.; — 2) die Barbe (barbus plebeius), Notr.-Erj. (Torb.); — tudi: gubà, Valj. (Rad).
Pleteršnik
híšən, -šna, adj. zum Haus gehörig, Haus-; hȋšni davek, die Haussteuer; hišno ime, der Haus- oder Vulgarname, M.; hišna dekla, die Stubenmagd, C.; hišni zakon, die Ehe, ogr.-C.; v hišni zakon stopiti, Raič (Slov.); hišni, der Diener, der Dienstbote, Jap.-C., Cig.; so li gospodarja Belzebuba imenovali, koliko več bodo njega hišne tako imenovali! Trub.
Pleteršnik
izpọ̑vẹd, f. 1) die Aussage, Jan., C.; — das Bekenntnis, die Fassion: ustna, pismena i., nk.; treba, da gospodarji store izpoved, koliko dobivajo najma, Levst. (Nauk); i. zatoženčeva, Levst. (Nauk); — 2) die Beicht; k izpovedi iti, zur Beichte gehen; pri izpovedi biti, bei der Beichte sein; = na izpovedi b., Krelj; i. opraviti, die Beichte verrichten: na i. gre duhovnik h kakemu bolniku, jvzhŠt.; — nav. spoved; tudi: izpȏvẹd.
Pleteršnik
járəm, -rma, m. 1) das Ochsenjoch; — j. volov, ein Paar Ochsen, Cig.; koliko jarmov volov pa danes kupiš? Jurč.; — das Joch (fig.), die Unterjochung: otresti j. sužnosti, das Joch der Knechtschaft abschütteln, Cig., nk.; — 2) das bewegliche Gatter an der Sägemühle, Cig., M., Kr. — 3) die Haube der Glocke, die Glockenwelle, Cig., M., Kr.; — 4) leseni pretin v orehovem jedru, Bolc, Hrušica-Erj. (Torb.); — 5) der Bergsattel, das Gebirgsjoch, Cig. (T.), Jes.; — 6) = kladvenica, der Hammerhai oder Hammerfisch (zygaena malleus), Erj. (Ž.).
Pleteršnik
Pleteršnik
kànt, kánta, m. der Bankerott, Mur., Cig., Jan.; na k. priti, bankerott werden, fallieren; (pogl. klič); k. napovedati, den Concurs eröffnen, Jan.; — prim. nem. der Gant = die Auction; iz srlat. inquantus, it. incanto od lat.: quanti? za koliko? C.
Pleteršnik
kọ́lik, pron. interr. wie groß? koliko, wie viel? k. veder vina? k. časa, wie lange? k. vojakov, ljudi? wie viel Soldaten, Menschen? — koliko še imam dela! koliko bolj bomo veseli, če sam prideš! um wie viel mehr wird es uns freuen, wenn du selbst kommst!
Pleteršnik
Pleteršnik
kràt 2., (kráta), m. das Mal; navadno se drugim besedam priklepa, n. pr. prvikrat, desetkrat, takrat itd.; polnokrat, oft, Pod Belo-Erj. (Torb.); — v ostalih oblikah se piše posebej, n. pr. toliko kratov, Krelj-M.; pet kratov, koliko kratov, Levst. (Sl. Spr.); Koliko kratov me po mestu žene! Preš.; — ob kratu, sogleich, C.; h kratu, zugleich; oba h kratu Gor.
Pleteršnik
krę̑vlja, f. 1) die Ofenkrücke, die Feuerkrücke; krevlja se burkelj zadeva = gleich und gleich gesellt sich gern, Jurč.; — 2) etwas Gekrümmtes; = kljuka: krevlja pet (V), križ deset (X) dve in pa tri, koliko to stori? Valj. (Rad); — die Radfelge, Rez.-C.; — das Bugholz beim Schlitten, Štrek. (LjZv.); — 3) Spottname für einen Lahmen, Cig., Jan., M.; — prim. krevelj.
Pleteršnik
kȓlj, -ȃ, m. gladko deblo do dveh sežnjev dolgo, Dol., Soška dol.-Erj. (Torb.); — der Baumklotz, C., Gor.; — der für die Sägemühle bestimmte Baumklotz, der Sägeriegel, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Notr., Gor.; preudarja, koliko bo dalo deblo krljev in koliko se bo iz njih izrezalo žaganic, Bes.; — čebelni k. = panj, Ist.-SlN.; — prim. srb. krlja, der Holzblock; (Štrek. [Arch.] primerja ben.-it. corlo = velik kos lesa).
Pleteršnik
lẹ́tọ, n. 1) der Sommer; po leti (letu), im Sommer, zur Sommerszeit; babje l., der Altweibersommer; der Nachsommer, Cig. (T.); — 2) das Jahr; leto je, kar —, ein Jahr ist verstrichen, seit —; leto izpolniti, ein Jahr zurücklegen; otročja leta, die Kinderjahre; moška l., das reife Alter; koliko let imaš? wie alt bist du? ima let polno klet = star je, Podkrnci-Erj. (Torb.); deset let mu je, er ist zehn Jahre alt, Cig.; enih let biti, gleichalterig sein: on je mojih let, er ist in meinem Alter; v najlepših letih, in den besten Jahren; v letih biti, betagt sein; v leta iti, altern, Jan.; še nima let, er ist noch minderjährig; v leta priti, großjährig werden, Jan., = k letom priti, Cig., Jan.; imeti leta, großjährig sein, Cig.; on je že iz let, er ist schon volljährig, Dol.; leta si kupiti, sich großjährig erklären lassen, Št.-C.; navadno leto, das gemeine Jahr; solnčno l., das Sonnenjahr; novo l., das Neujahr; ob novem letu, zu Neujahr; staro leto; na starega leta dan, am Sylvestertage; = na staro l., Navr. (Let.); sveto l., das kirchliche Jubeljahr, das Jubiläum; milostno l., das Gnadenjahr, Jan.; upravno l., das Verwaltungsjahr; društveno l., das Vereinsjahr; šolsko l., das Schuljahr; naborno l., das Stellungsjahr, DZ.; mlado l., das Frühjahr, C.; suho l., ein trockenes Jahr; slabo l., ein Missjahr, Cig.; lačno l., das Hungerjahr, Cig.; vojno l., das Kriegsjahr, DZ.; Skrbi in huda leta, More uboz'ga kmeta, Preš.; to leto, im Laufe dieses Jahres; prejšnje leto, prejšnjega leta, im verflossenen Jahre; letošnje, lansko l., im heurigen, vorigen Jahre; na leta, Jahre lang, Cig.; leto na leto, Jahr aus, Jahr ein; od leta do leta, von Jahr zu Jahr; k letu, nächstes Jahr, aufs Jahr; ob letu, jetzt über ein Jahr, nach Jahresfrist, Cig., Mik., Kr.; ker je že ob letu, weil schon der Jahrestag da ist, Trub.; črez leto dan, über ein Jahr, C., Vrt.; v letu dni, innerhalb eines Jahres, DZ.; leta dni, in einem Jahre, vzhŠt., ogr.-C.
Pleteršnik
mę́riti,* mę̑ri, vb. impf. 1) messen; zemljo, cesto, železnico m.; — m. koga po čem, beurtheilen, Cig.; s preveliko merico m., = aufschneiden, Cig.; — m. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, messen; kaj se boš ti z nami meril! nihče se ne more z njim meriti; — 2) ein Maß haben, messen; koliko meri to v dolgost, koliko v širokost? Pet čevljev merim, palcev pet, Preš.; — 3) zielen; v glavo m.; — m. na kaj, auf etwas abzielen, hinzielen, berechnet sein; to na-te meri, es ist auf dich abgesehen; pravljica meri na mene, die Fabel spielt auf mich an, Cig.; na to merim, das ist mein Ziel, meine Tendenz, Cig.; m. zoper kaj, wider etwas gerichtet sein, DZ.; semkaj mereče določbe, diesfällige Bestimmungen, Levst. (Pril.); — visoko, daleč m., hoch hinaus wollen, Cig., Jan.
Pleteršnik
naklepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. 1) zusammenplappern: koliko mi je tega naklepetala! — 2) n. se, sich satt plappern.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 44
Dostopnost