Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
blazniti nedov., turbare, motiti, mamiti, pazhiti, ṡjirati, ṡmotiti, blaṡniti, ṡmamiti, kolnu ſturiti, braniti
Svetokriški
Braviler m zemljepisno lastno ime Brauweiler: v' tem Grofovem gradi Braviller im. ed. je imela ohzet biti (V, 91) Brauweiler, kraj pri Kölnu, v katerem je bila v 11. stol. iz darov grofa Ezza in njegove žene Matilde, hčere Otona II., ustanovljena opatija.
Svetokriški
Bzovius m osebno lastno ime Bzovij: sakaj ta vuzheni Bzovius im. ed. je djal (IV, 116) Verjetno je mišljen Bzôvij, srlat. Bzovius, s pravim imenom Abram Bzowski (17. stol.), polj. dominikanec, zgodovinar, pisec cerkvenih analov v 9. knjigah, obsegajočih obdobje od 1198 do 1571, ki so izhajale v Kölnu 1621–30, manj verjetno Abraham Bzovius, avtor del De Conceptione Immaculata B. Maria Virginis in De Stigmatibus S. Catharina Senensis; → Bizonius.
Celotno geslo eSSKJ16
desni -a -o (desni, destni, desen) pridevnik
1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce; SODOBNA USTREZNICA: desni
1.1 ki je v odnosu do človeka na taki strani; SODOBNA USTREZNICA: desni
1.2 biblijsko, v zvezi z roka izraža dejanje, ki ga opravlja desnica
1.3 v krščanstvu in judovstvu, navadno v zvezi z roka izraža veličino, moč Boga, izkazano z dejanji
2. v zvezi desna roka/stran izraža stran, ki je v odnosu do človeka na nasprotni strani kot srce; SODOBNA USTREZNICA: desna, desnica
2.1 v zvezah na desno stran / na desni strani izraža častno mesto, ki kaže moč, pomembnost tistega, ki ga zaseda; SODOBNA USTREZNICA: na desno, na desni
2.2 ekspresivno, v zvezi na desni strani izraža, da kdo komu nudi podporo, pomoč, ga varuje
FREKVENCA: 275 pojavitev v 30 delih
Vorenc
droži ž mn., F5, craſsamen, -nis, goṡzhava teh droṡhy; defaecare vinum, vinu pretozhiti, is droṡhji vṡèti; faecatum vinum, kolnu na droṡhéh vinu; uvae foeciniae, groṡdje, kateru doſti droṡhy da; vinum defaecare, elutrire, vinu is droṡhy odtozhiti
Svetokriški
Heribertus m osebno lastno ime Heribert: S. Heribertus im. ed. Shkoff sapovej vſem h' Proceſſij priti (IV, 198) Sv. Hêribert (970–1021), nadškof v Kölnu
Svetokriški
Jakob(us) -ba m osebno lastno ime Jakob: to lepo inu veſſelo Rachaello je bil Jacob im. ed. doſſegil ǀ Iacob im. ed. je bejshal tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ voszhim shegen, kateri je bil Jacob im. ed. Effraimu, inu Manaſſu dal ǀ S. Jacob im. ed. je Syn te Salamee ǀ od kateriga pravi Jacobus im. ed. Faber ǀ Od katere pravi Jacobus im. ed. Montanus ǀ Pishe Jacobus im. ed. à Vitriaco ǀ Jacobus im. ed. Pintus pravi ǀ pishe Jacobus im. ed. Sprengerus ǀ Iacobus im. ed. Mercanenſis ordna S. Dominica ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat Pelagia … Iacobus im. ed. pushaunik ǀ Angeli, katere je vidil kacob im. ed. ǀ kar od Patriarcha Jacoba rod. ed. v' S. Piſsmi ſe bere ǀ suojga Patriarcha Iacoba rod. ed. ſe je bala ǀ Angeli ſò Jacobu daj. ed. drushbo dershali ǀ letu je njegovimu ozhetu Iacobu daj. ed. bilu povedanu ǀ poklizhe Jacoba tož. ed. na junaſtvu, ſe ſpopadeta ǀ Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga Iacoba tož. ed. ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega lubesen v'Iacabu mest. ed. ǀ nyh pomozh imaio per S. Jacobu mest. ed. yskati ǀ sazhne s' Svetem Jacobam or. ed. dershati ǀ ſa Iacobam or. ed. ſedem dny derjeio, ter ga doderjeio ǀ n'hozhe pervolit de bi s'njega hishe shla ta lepa Rachel nasha dusha sa ſvojm sheninom Iacobom or. ed. ǀ s'Iacobam or. ed. Patriarkam rezite 1. Jákob, hebr. Jacăkōb, svetopisemski očak (SP 1 Mz 25,26) 2. Sv. Jákob, škof v Nisibisu (303–338), ustanovitelj teološke šole Perzijcev 3. Sv. Jákob Starêjši, apostol, brat evangelista Janeza (SP Mt 10,2) 4. → Faber 5. Jákob Montánus, nem. humanist 6. Jákob iz Vitrijáka, srlat. Jacobus de Vitriaco, avtor dela Supplementum ad vitam B. Mariae 7. Jákob Sprenger, inkvizitor v Kölnu (15. stol.) 8. → Merkanensis 9. → Pintus
Vorenc
kalan prid., F8, alluvies, vel alluvio, vel alluvium, obilnoſt kolne vodè, povodnîa; aqua turbida, motna inu kolna voda; faecatum vinum, kolnu na droṡhéh vinu; turbare, motiti, ṡmamiti, kolnu ſturiti; turbatus, -a, -um, ṡmoten, ṡmamlen, kolán, omotizhin, omamlen; turbida aqua, kolna voda; turbidus, -a, -um, kolán; vinum turbatum, ṡberbranu, ali kolnu vinu
Vorenc
kalno prisl., turbidè, kolnù
Vorenc
kolan, kolnu gl. kalan, kalno 
Celotno geslo ePravopis
Köln
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kölna samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Nemčiji
IZGOVOR: [kéln] in [kélən], rodilnik [kélna]
BESEDOTVORJE: Kölnčan, Kölnčanka, Kölnčanov, Kölnčankin, kölnski
Celotno geslo Etimološki
kolọ̑njski -a prid.
Vorenc
mamiti nedov., F4, fallere, s'dobro beſſédo ogolufati, mamiti, obnoriti; insomniosus, -a, -um, kateriga ſanîe mamio; turbare, motiti, mamiti, pazhiti, ṡjirati, ṡmotiti, blaṡniti, ṡmamiti, kolnu ſturiti, braniti; turbator, kateri moti, ali druge mami, ṡmotnyk
Vorenc
pačiti nedov., F4, impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; perturbare, ẛlu motiti, ẛlú pazhiti, cilú sméſhati, ali braniti, ṡmamiti; seducere, ṡapelati, ſpazhiti, ali pazhiti eniga, odpelati; turbare, motiti, mamiti, pazhiti, ṡjirati, ṡmotiti, blaṡniti, ṡmamiti, kolnu ſturiti, braniti
Celotno geslo Frazemi
vôda Frazemi s sestavino vôda:
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode, kàj ne píje vôde, kalíti vôdo [kómu], kot ôgenj in vôda, kot puščáva vôde, kot ríba v vôdi, krí ni vôda, napeljáti vôdo na svój mlín, ne kròp ne vôda, nosíti vôdo v Sávo, ob krúhu in vôdi, obrníti vôdo na svój mlín, pásti v vôdo, peljáti kóga žéjnega čez vôdo, píti víno kot vôdo, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba v vôdi, postíti se ob krúhu in vôdi, potrebováti kàj kot Sahára vôdo, potrebováti kàj kot puščáva vôdo, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, precéj vôde bo šè pretêklo, precéj vôde je [žé] pretêklo, prepeljáti kóga žéjnega čez vódo, ráca na vôdi, raztápljati se kot sládkor v vôdi, [sàj] ne gorí vôda, skalíti vôdo [kómu], skočíti v vôdo, speljáti vôdo na svój mlín, speljeváti vôdo na svój mlín, [tám] za devêtimi gorámi [in vodámi], tíha vôda, topíti se kot sládkor v vôdi, trésti se kot šíba [na vôdi], utopíti kóga v žlíci vôde, [vèndar] ne gorí vôda, vihár v kozárcu vôde, vôda na mlín kóga, vôda têče kómu v gŕlo, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, zaíti v nevárne vôde, zdràv kot ríba [v vôdi], znájti se kot ríba v vôdi, znájti se v nevárnih vôdah, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
Vorenc
zbrbran del., vinum turbatum, ṡberbranu, ali kolnu vinu
Vorenc
zjirati dov., turbare, motiti, mamiti, pazhiti, ṡjirati, ṡmotiti, blaṡniti, ṡmamiti, kolnu ſturiti, braniti
Vorenc
zmamiti dov., F3, perturbare, ẛlú motiti, ẛlú pazhiti, cilú ṡméſhati, ali braniti, ṡmamiti; perturbatrix, ṡméſhauka, katera vſe ṡmami, inu ṡmoti, ṡmotnîavka; turbare, motiti, mamiti, pazhiti, ṡjirati, ṡmotiti, blaṡniti, ṡmamiti, kolnu ſturiti, braniti
Vorenc
zmotiti dov., F6, confundere, ẛméſhati, ẛbloditi, k'ſramoti ſturiti, previṡhati, ẛmotiti; conturbare, ṡmotiti, ſpazhiti, preſtraſhiti, ſméſhati, motiti; distrahere, reṡvleizhi, ṡmotiti; disturbare, ẛmotiti; perturbatrix, ṡmeſhauka, katera vſe ṡmami, inu ṡmoti, ṡmotnîavka; turbare, motiti, mamiti, pazhiti, ṡjirati, ṡmotiti, blaṡniti, ṡmamiti, kolnu ſturiti, braniti
Število zadetkov: 19