Zadetki iskanja
Svetokriški
fržmagovati -ujem nedov. 1. karati: de bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati nedol. ǀ Ceſſar je njega kregal, inu farshmagoval del. ed. m 2. obrekovati, slabo govoriti o kom: Mashnike, inu duhoune farshmagujesh 2. ed. ǀ Kakor prozh odijdesh te farshmaguje 3. ed., inu vse tu nar hushi od tebe rezhe 2. zaničevati, prezirati: tulikajn farshmagujesh 2. ed. dan tuojga rojſtua → fržmagati se
Svetokriški
opravljanje -a s opravljanje, tj. slabo govorjenje o kom: polsot ſe najde offert, ohernia, ardria, ſaurashtvu, opraulajne im. ed., nezhiſtoſt ǀ Nehajte vy shene od offerti, marmraina, opraulaina rod. ed., nevoshlivoſti, inu pohushainia ǀ aku skuſi tvoje opraulaine tož. ed. ſi taiſto perſono v' shkodo perpravil ǀ skuſi grehe … oprauleine tož. ed. etc. ratamo kakor ene ſtrupene, negnusne kazhe
Svetokriški
opravljati2 -am nedov. opravljati, tj. govoriti slabo o kom: navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti, opraulat nedol., inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat ǀ vashiga blishniga opraulati nedol. ǀ neopraulem +1. ed. druge, ſaurashtva nedershim ǀ ti saurashish tuoiga blisniga, dokler ga opraulash 2. ed., dokler njega neſrezhi ſe veſselish ǀ vſeskuſi ga opraula 3. ed. de je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi ǀ shlishim, de marmrate, opraulate 2. mn., inu klafate, inu te preproſte pohushate ǀ ludje opraulaio 3. mn., inu ſaurashio Pridigarie ǀ drugi zhes tebe marmrajo, inu opraulajo 3. mn. ǀ nikar yh neopraulajmo +vel. 1. mn. ǀ vſe skuſi je opraulal del. ed. m Mashnike ǀ ona shpotlivu je govorila, inu opraulala del. ed. ž te shlushabnike Boshje ǀ nebodite jeſizhni kakor laſtauze, de bi Goſpodarja, Goſpodinio opraulali del. mn. m
Svetokriški
stati stojim nedov. 1. stati: kadar vſhe nej mogal vezh na nogah ſtati nedol. ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati nedol. ǀ nikar nenuznu ſtat nedol., blagu ſapraulat ǀ jest tedaj neureden ſtojm 1. ed. v'tem S. Mejsti ǀ kodar hodish, ali kir ſtoish 2. ed., mislish, inu govorish od tvoje kupzhie ǀ Ti dolgu zhaſsa v'Cerkvi ſtoysh 2. ed., inu molish ǀ s' veliko ſramoshlivoſtio pred folkam ſtoy 3. ed. ǀ ta Kateri sna dobru golufat dobru ſtoij 3. ed. ǀ kadar na plazu stoij 3. ed. vſe mestu njega odſuje ǀ hlapiz pred hisho ſtoj 3. ed. ǀ ima tulikain opravila de nevej kej mu glava ſtoj 3. ed. ǀ na ſred eniga frishniga potoka ſtoji 3. ed., inu vener od sheje vmera ǀ Kaj vy tukaj cell dan ſtojite 2. mn. bres della ǀ v' zerkui ſtojte 2. mn. bres vſe pohleunoſti, inu andohti ǀ pred shpeglam ſtoje 3. mn., inu ſe lepotizhio ǀ ti mladi, kateri okuli tebe ſtoye 3. mn. ǀ vſy firshti, inu slahtniki okuli njega ſtojè 3. mn. ǀ ſtvjte vel. 2. mn. ſtonoviti per letej S. pejſſmi ǀ prèd tem Nebeſhkim Rihtariam bo ſtal del. ed. m ǀ na ſrejd plaza je stal del. ed. m ob zhaſsu tega ſemnja ǀ Je takrat Maria pod Chrisham ſtala del. ed. ž ǀ je bil smalal en mozhan, inu velik Turrn, na katerem veliku Shtukou je ſtalu del. ed. s ǀ Iudij ſo pot kriſsam ſtali del. mn. m ǀ ſo pred stolam S. Troijce stali del. mn. m 2. obstajati, prebivati, biti, ostajati: cellu meſtu s' velikem ſtraham ſo shli to luknio gledat, katiro she danashni dan puſte ſtati nedol. h' exempelnu, inu nauku ǀ je bandishana od Duora Nebeskiga, ter more saperta ſtati nedol. v' vizah sa pokuro ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj priatelzi ſtoy 3. ed. shnio vaſuje ǀ v'ledjeh ſtoy 3. ed. nezhiſtoſt ǀ kazha je modra sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani, v'kateri nje shivitik ſtoij 3. ed. ǀ dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij 3. ed., de bi tem tizam neshkodovalu ǀ Mozhnu tedaj falj, ta kateri meni de naſha Chatolish vera v'tem ſtoij 3. ed., de edn sna ſturiti ſnamine s. Chrisha ǀ od Krajla Nabukodonoſaria ſtoij 3. ed. piſſanu ǀ kruh pod katerem stoij 3. ed. skritu tu S. Rus. T. ǀ v' maihin grehah ſtoj 3. ed. sazhetik pogubleina te dushe ǀ od tiga poterpeshliviga Joba ſtoi 3. ed. piſſanu ǀ kar od hudizha ſtoji 3. ed. piſsanu ǀ andoht eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij 3. ed., de Boga ſe boij ǀ ſtoii 3. ed. na Altoriu pòd shoteriam podobe tiga kruha ǀ v' vashih greshnih djainah neſtoy +3. ed. vashe isvelizheine ǀ nepremishlish, de v' tem neſtoij +3. ed. tvoje isvelizheine ǀ kakor ura, katera nikuli s'myram neſtoj +3. ed. ǀ Studeniz pak nihkdar smijram nestoy +3. ed., temuzh vſe skusi tezhe ǀ ty pravi bogaboijezhi kersheniki ſtoie 3. mn. na tleh klezheozhi pred S. Resh: Telleſsam ǀ na deſni ſtoy kir tij iſvoleni Stoje 3. mn. ǀ kadar bi bil mogal pres ſpiſhe bi bil volnu ſtal del. ed. m ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu Moshu ſtala del. ed. ž ǀ kokush je per leſizi ſtala del. ed. ž, auzhiza per volku ǀ nasha shivina bo dobru ſtala del. ed. ž ǀ Boshija martra, katera na trugi je stala del. ed. ž ǀ pred uratah pak tiga pungrada ſo djali de dua piſſa ſta ſtala del. dv. m ǀ je vidil de morje je ſtalu del. ed. s tardu kakor syd ǀ Ieſt vaſſ sahvalim moje ozhy, te ſte saperte ſtale del. mn. ž, kadar je bilu nevarnu gledat 3. trajati: nej dolgu ſtalu del. ed. s, de noshezha rata ǀ aku Bug ij nebode bulshi pamet dal, nebode dolgu stalu del. ed. s de ſebi, inu meni bode shpot sturila 4. vztrajati: Ajdje neſo hoteli letega vervat, ampak ſo per veri ſvojh malikou ſtali del. mn. m na strani stati pomagati, biti v pomoč: Vni vduvi n'hozhete nastrani stati nedol. ǀ s: Duh mu je naſtrani ſtal del. ed. m, inu pomagal ǀ shlahta bo njemu veliku pomagala, inu na ſtrani ſtala del. ed. ž stati pri (kom) biti odvisno (od koga): ſoſebnu sheli de bi imeli oblazhilu te lubesni boshie, katiro vſe skuſi nam ponuia, inu per nas ſtoij 3. ed. taiſto preieti ǀ sdaj per tebi ſtoj 3. ed. ſi isvolit, kar tebi ble dopade ǀ per Bugu je ſtalu del. ed. s nashe dushe ſtuarit mej timi nevernimi zoper stati upirati se: Ta nar mozhneshi je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ skuſi firmo ſmò mozh udobili hudizhu superſtati nedol. ǀ s' pogledam, s' ſnaminiam, s' hojo, inu de ſuper ſtoj 3. ed. tem nespodobnem dellam Pomeni pod 2. ustrezajo pomenom it. stare.
Svetokriški
udinjati se -am se dov. udinjati se: gre prozh, inu ſe udinia 3. ed. k' enimu kramariu (III, 74) ǀ jeſt ſe nej ſim sa tu udinial del. ed. m (III, 73) ← srvnem. (zuo einem) dingen ‛udinjati se (pri kom)’, dingen ‛dogovarjati se, pogajati se, sklepati dogovor, pogodbo’
Število zadetkov: 5
Dostopnost