akreditácija -e ž (á)
1. dovoljenje komu, da zastopa določeno organizacijo, opravi določeno nalogo: Večina domačih neodvisnih javnih občil in tujih novinarjev ni dobila akreditacij za spremljanje srečanja
2. postopek za pridobitev statusa za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešna akreditacija; sistem akreditacij; Akreditacija bo verjetno trajala nekaj mesecev, saj gre za najbolj problematični del procesa
3. dovoljenje, pridobljeno s takim postopkom: Mednarodna revizorska hiša znova preverja, ali agencija za kmetijske trge izpolnjuje vse pogoje, da ji lahko podeli akreditacijo za črpanje evropskega denarja E ← agl. accreditation iz (↑)akreditírati
Zadetki iskanja
SNB
SNB
diskriminatóren -rna -o prid. (ọ̑)
ki daje, priznava manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: diskriminatoren odnos; diskriminatorna obravnava; diskriminatorno ravnanje; Sodišče je razsodilo, da je dotlej veljavni način omejevanja vpisa na avstrijske univerze diskriminatoren do študentov iz drugih držav Evropske unije E (↑)diskriminácija
ki daje, priznava manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: diskriminatoren odnos; diskriminatorna obravnava; diskriminatorno ravnanje; Sodišče je razsodilo, da je dotlej veljavni način omejevanja vpisa na avstrijske univerze diskriminatoren do študentov iz drugih držav Evropske unije E (↑)diskriminácija
SNB
diskriminatórnost -i ž (ọ̄)
1. lastnost, značilnost diskriminatornega: Pravilnik v ničemer ne zmanjšuje diskriminacije, pač pa je samo še enkrat pokazal na diskriminatornost zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti
2. dajanje, priznavanje manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: Novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih z biomedicinsko pomočjo odpravlja diskriminatornost samskih žensk E (↑)diskriminatóren
1. lastnost, značilnost diskriminatornega: Pravilnik v ničemer ne zmanjšuje diskriminacije, pač pa je samo še enkrat pokazal na diskriminatornost zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti
2. dajanje, priznavanje manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: Novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih z biomedicinsko pomočjo odpravlja diskriminatornost samskih žensk E (↑)diskriminatóren
SNB
dŕkatiSSKJ -am nedov. (ȓ) vulg.
1. delati, povzročati komu kaj nezaželenega, slabega: Dan na dan te drkajo v glavo, v možgane
2. samozadovoljevati se: drkati na sliko porno igralke; V letošnjih filmih bo manj pravega seksa kot lani, toda pričakujete lahko veliko masturbacije – moški v glavnem le še drkajo E iz vulg. pomena 'onanirati' < 'drsati' = češ. drkat 'suvati, šklepetati, ropotati' < slovan. *dьrkati k (↑)dŕsati
1. delati, povzročati komu kaj nezaželenega, slabega: Dan na dan te drkajo v glavo, v možgane
2. samozadovoljevati se: drkati na sliko porno igralke; V letošnjih filmih bo manj pravega seksa kot lani, toda pričakujete lahko veliko masturbacije – moški v glavnem le še drkajo E iz vulg. pomena 'onanirati' < 'drsati' = češ. drkat 'suvati, šklepetati, ropotati' < slovan. *dьrkati k (↑)dŕsati
SNB
faksírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. pošiljati sporočila po faksu: Recept je treba bodisi faksirati bodisi poslati po elektronski pošti
2. sporočati komu kaj po faksu: Malo sem faksiral, malo klical, njegove elektronske pošte pa nisem mogel izvrtati E ↑fáks1
1. pošiljati sporočila po faksu: Recept je treba bodisi faksirati bodisi poslati po elektronski pošti
2. sporočati komu kaj po faksu: Malo sem faksiral, malo klical, njegove elektronske pošte pa nisem mogel izvrtati E ↑fáks1
SNB
fôpati -am nedov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
lagati komu: Fopali so nas, da bodo bančne storitve cenejše, ko pridejo k nam tuje banke E ← nem. foppen 'dražiti, imeti za norca'
lagati komu: Fopali so nas, da bodo bančne storitve cenejše, ko pridejo k nam tuje banke E ← nem. foppen 'dražiti, imeti za norca'
SNB
klónSSKJ -a m (ọ̑)
1. identična kopija izvirnega organizma ali stvari; kloniranec (1): človeški klon; Na Škotskem so leta 1996 ustvarili ovco Dolly, prvi klon iz odrasle celice sesalca
2. člov. kdor je podoben komu; kloniranec (2): Zakon oblasti pravi, da bo vsak nov predsednik, ki ne bo popolni klon zdajšnjega, s seboj pripeljal nove ljudi, ti pa potem ne bodo hoteli oditi E ← nem. Klon, agl. clone ← gr. klṓn 'poganjek, podtaknjenec'
1. identična kopija izvirnega organizma ali stvari; kloniranec (1): človeški klon; Na Škotskem so leta 1996 ustvarili ovco Dolly, prvi klon iz odrasle celice sesalca
2. člov. kdor je podoben komu; kloniranec (2): Zakon oblasti pravi, da bo vsak nov predsednik, ki ne bo popolni klon zdajšnjega, s seboj pripeljal nove ljudi, ti pa potem ne bodo hoteli oditi E ← nem. Klon, agl. clone ← gr. klṓn 'poganjek, podtaknjenec'
SNB
kloníranec -nca m (ȋ)
1. identična kopija izvirnega organizma ali stvari; klon (1): Zaradi visokih stroškov razvoja bodo prototipi klonirancev neznansko dragi
2. člov. kdor je podoben komu; klon (2): Ameriški demokrati za zdaj še neuspešno iščejo kloniranca Johna Kennedyja ali Billa Clintona E ↑klonírati
1. identična kopija izvirnega organizma ali stvari; klon (1): Zaradi visokih stroškov razvoja bodo prototipi klonirancev neznansko dragi
2. člov. kdor je podoben komu; klon (2): Ameriški demokrati za zdaj še neuspešno iščejo kloniranca Johna Kennedyja ali Billa Clintona E ↑klonírati
SNB
masakríratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ)
1. povzročati komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: Z bodalom se je masakriral po spodnjem delu telesa
2. ekspr. uničevati, onemogočati: Kritiki me že deset let brezčutno masakrirajo E (↑)masáker
1. povzročati komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: Z bodalom se je masakriral po spodnjem delu telesa
2. ekspr. uničevati, onemogočati: Kritiki me že deset let brezčutno masakrirajo E (↑)masáker
SNB
navijáštvo -a s (á)
1. dejavnost navijačev: nogometno navijaštvo; Navijaštvo se je pričelo razvijati v začetku 20. stoletja v ZDA, ki so še danes glavna avtoriteta na tem področju
2. ekspr. navdušena privrženost: očitati komu navijaštvo; politično navijaštvo; Pretirana gorečnost in navijaštvo lahko preideta v hujskaštvo, vse do pravega netenja medčloveškega sovraštva, nestrpnosti, diskriminacije – nasprotja demokracije E (↑)navijáč
1. dejavnost navijačev: nogometno navijaštvo; Navijaštvo se je pričelo razvijati v začetku 20. stoletja v ZDA, ki so še danes glavna avtoriteta na tem področju
2. ekspr. navdušena privrženost: očitati komu navijaštvo; politično navijaštvo; Pretirana gorečnost in navijaštvo lahko preideta v hujskaštvo, vse do pravega netenja medčloveškega sovraštva, nestrpnosti, diskriminacije – nasprotja demokracije E (↑)navijáč
Glasuj
SNB
podcast -a cit. [pôtkást] m (ȏ-ȃ)
zvočna datoteka ali videodatoteka, ki se samodejno naloži na računalnik naročnika takoj, ko je objavljena na spletu: podpora podcastom; Morda se komu dozdeva, da bodo podcasti izpodrinili radio, a ustvarjalcu radijske oddaje je v resnici precej vseeno, v kakšni obliki bo dosegla poslušalce – prek radijskih valov ali kot datoteka E ← agl. podcast iz (i)Pod® in (broad)cast 'oddaja'
zvočna datoteka ali videodatoteka, ki se samodejno naloži na računalnik naročnika takoj, ko je objavljena na spletu: podpora podcastom; Morda se komu dozdeva, da bodo podcasti izpodrinili radio, a ustvarjalcu radijske oddaje je v resnici precej vseeno, v kakšni obliki bo dosegla poslušalce – prek radijskih valov ali kot datoteka E ← agl. podcast iz (i)Pod® in (broad)cast 'oddaja'
SNB
preferíranje -a s (ȋ)
dajanje prednosti, ugodnosti komu, čemu: Nobeno opozorilo, da taka resolucija pelje v preferiranje zasebnega visokega šolstva, ni zaleglo E ↑preferírati
dajanje prednosti, ugodnosti komu, čemu: Nobeno opozorilo, da taka resolucija pelje v preferiranje zasebnega visokega šolstva, ni zaleglo E ↑preferírati
SNB
preferírati -am nedov. (ȋ)
dajati prednost, ugodnost komu, čemu: V mestu ne živi zato, ker mu ne bi uspelo zaslužiti denarja, da bi si postavil hišo, ampak zato, ker preferira življenje v mestu E ← nem. präferieren ← frc. préférer < lat. praeferre, prvotno 'nositi naprej, spredaj'
dajati prednost, ugodnost komu, čemu: V mestu ne živi zato, ker mu ne bi uspelo zaslužiti denarja, da bi si postavil hišo, ampak zato, ker preferira življenje v mestu E ← nem. präferieren ← frc. préférer < lat. praeferre, prvotno 'nositi naprej, spredaj'
SNB
razvájatiSSKJ -am nedov. (ā)
omogočati komu nego, ugodne pogoje, ki pripomorejo k sprostitvi, poživljanju, občutku telesnega in duševnega dobrega počutja: Masaže, savne, kopeli, aromaterapija in kozmetični tretmaji vas bodo razvajali ter vas napolnili z novo energijo E (↑)razváditi
omogočati komu nego, ugodne pogoje, ki pripomorejo k sprostitvi, poživljanju, občutku telesnega in duševnega dobrega počutja: Masaže, savne, kopeli, aromaterapija in kozmetični tretmaji vas bodo razvajali ter vas napolnili z novo energijo E (↑)razváditi
SNB
satanizácija -e ž (á)
pripisovanje komu, čemu satanskih lastnosti: Satanizacija male deklice kaže splošno stanje duha, ki ne trpi različnosti in celo do bolnih ne čuti niti kančka usmiljenja E ↑satanizírati
pripisovanje komu, čemu satanskih lastnosti: Satanizacija male deklice kaže splošno stanje duha, ki ne trpi različnosti in celo do bolnih ne čuti niti kančka usmiljenja E ↑satanizírati
SNB
satanizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
pripisovati komu, čemu satanske lastnosti: Prizadevanja, ki satanizirajo določenega politika, da bi vzbudila strah pred njim, so bržkone napačna E (↑)sátan
pripisovati komu, čemu satanske lastnosti: Prizadevanja, ki satanizirajo določenega politika, da bi vzbudila strah pred njim, so bržkone napačna E (↑)sátan
SNB
smôtan -a -o prid. (ō) pog.
1. ki komu ni pogodu: smotana frizura; Joj, kako si smotan!
2. neprijeten, zoprn, težek: Učenje slovenščine se mi ne zdi težko, le dvojina je precej smotana E ← hrv., srb. smȍtān, prvotno 'zamotan', iz smòtati 'zamotati' iz (↑)mótati
1. ki komu ni pogodu: smotana frizura; Joj, kako si smotan!
2. neprijeten, zoprn, težek: Učenje slovenščine se mi ne zdi težko, le dvojina je precej smotana E ← hrv., srb. smȍtān, prvotno 'zamotan', iz smòtati 'zamotati' iz (↑)mótati
SNB
solíranje -a s (ȋ)
1. petje, igranje dela skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: Glasbeniki so zaključili pripev in prešli na soliranje: solist je zgrabil lok in potegnil pod kobilico, da je glasbilo zacvililo, in pustil ton zveneti
2. pog. delovanje brez pomoči, upoštevanja drugih: V prepirljivi koaliciji se ne eni ne drugi ne počutijo dobro, le da doslej niso vedeli, komu bi se soliranje bolj izplačalo, in zato že leto dni tičijo skupaj E ↑solírati
1. petje, igranje dela skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: Glasbeniki so zaključili pripev in prešli na soliranje: solist je zgrabil lok in potegnil pod kobilico, da je glasbilo zacvililo, in pustil ton zveneti
2. pog. delovanje brez pomoči, upoštevanja drugih: V prepirljivi koaliciji se ne eni ne drugi ne počutijo dobro, le da doslej niso vedeli, komu bi se soliranje bolj izplačalo, in zato že leto dni tičijo skupaj E ↑solírati
SNB
težítiSSKJ -ím nedov. (ī í) pog.
z nezadovoljnim, nestrpnim, vztrajnim izražanjem svoje zahteve, občutja povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo; sitnaritiSSKJ, biti nadleženSSKJ: težiti s svojimi vprašanji; Kar naprej je silila vame, preklinjala in mi težila E = cslov. tęžiti 'biti nadležen', hrv., srb. téžiti 'stremeti', ukr. tjažýty 'obremenjevati', češ. tížiti 'stiskati, tlačiti, mučiti' < pslov. *tęžiti 'biti težek' iz *tęgъ 'težek'
z nezadovoljnim, nestrpnim, vztrajnim izražanjem svoje zahteve, občutja povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo; sitnaritiSSKJ, biti nadleženSSKJ: težiti s svojimi vprašanji; Kar naprej je silila vame, preklinjala in mi težila E = cslov. tęžiti 'biti nadležen', hrv., srb. téžiti 'stremeti', ukr. tjažýty 'obremenjevati', češ. tížiti 'stiskati, tlačiti, mučiti' < pslov. *tęžiti 'biti težek' iz *tęgъ 'težek'
SNB
zajêbanec -nca m, člov. (ȇ) vulg.
kdor povzroča komu kaj nezaželenega, slabega: V življenju sem se le enkrat stepel, a v filmih vedno igram vloge nekih zajebancev E (↑)zajébati
kdor povzroča komu kaj nezaželenega, slabega: V življenju sem se le enkrat stepel, a v filmih vedno igram vloge nekih zajebancev E (↑)zajébati
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost