Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
arhitektúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe
    arhitektúrno prisl.: arhitekturno zanimiva gradnja
SSKJ
čistopís -a m (ȋ) zadnji, dokončni prepis: oddati koncept in čistopis; čistopis prošnje
SNB
devetlétkar -ja m, člov. (ẹ̑)
učenec devetletne osnovne šole: prvi devetletkarji; Nov koncept tekmovanj za devetletkarje bo potrdil strokovni svet za splošno izobraževanje E ↑devetlétka
SSKJ
domísliti -im dov. (í ȋ) 
  1. 1. priti v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov: domisliti izvirno misel; pisatelj vprašanja ni do kraja domislil / knjiž. niso domislili vseh posledic, ki jih prinaša tako stališče
  2. 2. opozoriti na kaj, spomniti: domislil ga je obljube, na dolžnost; domislil ga je, da mora domov; gotovo se bo domislil, da ni plačal; nisem se domislil, da danes ni uradnih ur
    domísliti se 
    1. 1. s premišljanjem obnoviti v spominu; spomniti se: domislil se je vsega, kar je videl; ni se mogel domisliti njegovega imena; poskušal se je domisliti, kako se pesem začne
      // z mislimi se pomuditi, ustaviti pri čem: rad se domisli mladostnih norčij; večkrat se domisli na dom, na prijatelje
    2. 2. dobiti kako misel, idejo: domislila se je, da bi bilo dobro poslati po zdravnika; domislil se je, da bo šel na lov / počasi se bo že domislil česa boljšega
    3. 3. redko izkazati pozornost s kako stvarjo: upamo, da se nas boste domislili s kako kartico
    domíšljen -a -o: domišljen režijski koncept; vse misli so domišljene
SNB
dopoldánecSSKJ -nca [dopou̯danəc] m, člov. (á) pog.
1. kdor je v službi dopoldne: Dopoldanec je pripravil vsebinski koncept časopisa, ga uskladil z uredniškim kolegijem in odgovornim urednikom
2. vlomilec, ki vdira v stanovanja dopoldne, ko ljudi ni doma: V torek dopoldne se je dopoldanec lotil stanovanja na Gosposki, od koder je ukradel video kamero, nekaj denarja in zlatnine E univerbizirano iz dopoldánski uslúžbenec, vlomílec
SSKJ
izrojévati se -am se nedov. (ẹ́) 
  1. 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: rastlina, živalska vrsta se izrojeva
  2. 2. spreminjati se na slabše sploh: koncept, ki je bil v začetku napreden, se je sčasoma izrojeval
SSKJ
koncépt -a m (ẹ̑) 
  1. 1. sestavek, navadno pismeni, ki še ni dokončno izoblikovan, osnutek: prepisati koncept na čisto; prvi koncept deklaracije; koncept članka, pisma / prvotni koncept je bil bistveno drugačen od sedanjega
  2. 2. navadno s prilastkom kar posreduje način delanja, dogajanja na kakem področju, zamisel: njegovega koncepta niso sprejeli; problematičnost takšnega političnega koncepta; seznaniti se s konceptom demokratizacije / kritizirali so režiserjev koncept
    // osnovni, temeljni načrt, zasnova: avtor je imel jasen idejni in oblikovalni koncept; držati se zastavljenega koncepta / koncept enciklopedije je zelo dober / klasicistični koncept parka zgradba, struktura
SSKJ
koncépten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koncept: rokopis obsega petdeset drobno pisanih konceptnih strani / za avtorja je značilna tudi popolna konceptna doslednost
♦ jur. konceptni uradnik v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji pravno izobražen uradnik v upravnem organu; papir. konceptni papir slabši pisarniški papir iz nebeljene celuloze in lesovine
SSKJ
konceptuálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na koncept 2: prva, konceptualna faza je pri raziskovalnem delu večkrat prepovršno opravljena; avtor se zelo naslanja na obstoječe konceptualne sheme
SSKJ
koncipírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. napraviti, sestaviti koncept, osnutek: koncipirati pismo, prošnjo; sodbo je že koncipiral / koncipira opero, nov roman
  2. 2. navadno s prislovnim določilom zamisliti, izoblikovati kaj: skladbo je koncipiral v baročnem stilu; avtor je delo preveč melodramsko koncipiral / romantika je koncipirala vrsto teorij
    ♦     med. zanositi, spočeti
    koncipíran -a -o: v ostalini je precej koncipiranih člankov in razprav; dobro koncipirana in lepo urejena knjiga; igra je koncipirana realistično
SNB
múltikultúrnost -i ž (ȗ-ȗ)
1. lastnost, značilnost multikulturnega; multikulturalnost (1), večkulturnost (1): Njihova glasba ima več obrazov in odseva multikulturnost kozmopolitskega New Yorka
2. soobstajanje več kultur različnih skupnosti na določenem ozemlju; multikulturalnost (2), večkulturnost (2): vprašanje multikulturnosti; Po mnenju nekaterih naj bi koncept multikulturnosti sam po sebi razrešil odnose med narodoma E ↑múltikultúrni
SNB
razdelováti -újem nedov. (á ȗ)
podrobno, postopno obdelovati, proučevati: razdelovati koncept; podrobno razdelovati; Pogajanja potekajo v treh skupinah, od katerih vsaka razdeluje svoje vsebinsko področje: ena gospodarsko in socialno, druga zunanjo politiko E ↑razdélati
SNB
vèčnaménskost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost večnamenskega: večnamenskost kmetijstva; večnamenskost letala; koncept večnamenskosti; Danes od stadionov zahtevajo večnamenskost, saj morajo biti primerni ne le za organizacijo športnih srečanj, temveč tudi za prirejanje različnih koncertov, oper in drugih scenskih dogodkov E (↑)vèčnaménski
Število zadetkov: 13