Omejevanje socialnih stikov
Zanima nas, kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin social distancing , ki označuje celoto ukrepov, ki jih sprejmejo pristojne osebe, da se ustavi oz. upočasni širjenje močno nalezljive bolezni. Pogovarjali smo se o različnih slovenskih poimenovanjih – razstikanju , socialnem distanciranju , družbenem oddaljevanju, omejevanju socialnih stikov in omejevanju družbenih stikov .
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Organizacijsko uglaševanje
Naletela sem na izraz onboarding , ki označuje proces integracije posameznika v novo delovno okolje z namenom, da se socialno, kulturno in psihološko vključi v organizacijo in v njej učinkovito deluje. Menim, da bi se morale stroke ob uvajanju novih pojmov bolj potruditi in poiskati domače izraze, zato me zanima, ali imate kakšen predlog, kako bi lahko poslovenili termin onboarding .
Naletela sem na izraz onboarding , ki označuje proces integracije posameznika v novo delovno okolje z namenom, da se socialno, kulturno in psihološko vključi v organizacijo in v njej učinkovito deluje. Menim, da bi se morale stroke ob uvajanju novih pojmov bolj potruditi in poiskati domače izraze, zato me zanima, ali imate kakšen predlog, kako bi lahko poslovenili termin onboarding .
Terminološka
Skupinski okvir
Iščem slovenski ustreznik za angleški termin group setting s področja psihologije oz. psihoterapije. Termin označuje naravo dela v skupini, način in okvire dela, dogovore, ki se tičejo terapevtske obravnave, tudi postavitev v prostoru (pri skupinski terapiji gre npr. za krožno postavitev stolov v prostoru, namenjenih tako klientom kot tudi terapevtu).
Iščem slovenski ustreznik za angleški termin group setting s področja psihologije oz. psihoterapije. Termin označuje naravo dela v skupini, način in okvire dela, dogovore, ki se tičejo terapevtske obravnave, tudi postavitev v prostoru (pri skupinski terapiji gre npr. za krožno postavitev stolov v prostoru, namenjenih tako klientom kot tudi terapevtu).
Terminološka
Varovanec
Ali je varovanec danes še ustrezen termin? Stroka želi ob prenovi zakonodaje uveljaviti večbesedne termine, ki vsebujejo »nevtralen« in po njihovem mnenju nezaznamovan izraz oseba. Namesto varovanec si želijo uporabljati izraz oseba pod skrbništvom oz. oseba v skrbništvu. Varovanec je termin, ki se uporablja v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2004). Po SSKJ: 1. mladoletnik, za katerega skrbi varuh: varovanca sta imela dobrega varuha 2. kdor je deležen varstva, skrbi koga: varovanci zavoda / varnostniki in njihov varovanec / rad hrani svoje varovance kanarčke 3. ekspr. kdor uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: plemiči so podeljevali cerkvene službe svojim varovancem Na področju socialnega dela in z vidika perspektive moči ter zagotavljanja enakih možnosti vedno pogosteje uporabljajo termine, ki vsebujejo izraz oseba , temu pa sledi natančnejše določilo. Zato tudi v novi zakonodaji s področja rejniške dejavnosti ne uporabljajo več termina rejenec , temveč oseba, ki je v rejništvu ipd. Strokovna javnost naj bi bila večinoma bolj naklonjena opisni terminologiji, npr. »oseba pod skrbništvom«, »oseba v skrbništvu«. Podoben termin, kot ga uporabljamo v Sloveniji, uporabljajo večinoma le v državah bivše Jugoslavije (saj vsa zakonodaja izhaja iz iste osnove: npr. štićenik na Hrvaškem). Zaprosili smo za dodatno pojasnilo, ali se je vsebina pojma varovanec v zadnjem času toliko spremenila, da je novo poimenovanje nujno in potrebno. Iz odgovora izhaja, da slovenska zakonodaja razlikuje tri oblike skrbništva: skrbništvo nad mladoletnimi osebami; skrbništvo nad odraslimi osebami; skrbništvo za posebne primere. V vseh treh primerih se osebe, za katere skrbijo drugi (t. i. tretje osebe), imenujejo varovanci . Vsem trem oblikam je skupno, da skrbniki za daljši ali krajši čas prevzamejo skrb za drugo osebo v celoti ali samo za premoženje oz. konkretno pravno dejanje.
Ali je varovanec danes še ustrezen termin? Stroka želi ob prenovi zakonodaje uveljaviti večbesedne termine, ki vsebujejo »nevtralen« in po njihovem mnenju nezaznamovan izraz oseba. Namesto varovanec si želijo uporabljati izraz oseba pod skrbništvom oz. oseba v skrbništvu. Varovanec je termin, ki se uporablja v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2004). Po SSKJ: 1. mladoletnik, za katerega skrbi varuh: varovanca sta imela dobrega varuha 2. kdor je deležen varstva, skrbi koga: varovanci zavoda / varnostniki in njihov varovanec / rad hrani svoje varovance kanarčke 3. ekspr. kdor uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: plemiči so podeljevali cerkvene službe svojim varovancem Na področju socialnega dela in z vidika perspektive moči ter zagotavljanja enakih možnosti vedno pogosteje uporabljajo termine, ki vsebujejo izraz oseba , temu pa sledi natančnejše določilo. Zato tudi v novi zakonodaji s področja rejniške dejavnosti ne uporabljajo več termina rejenec , temveč oseba, ki je v rejništvu ipd. Strokovna javnost naj bi bila večinoma bolj naklonjena opisni terminologiji, npr. »oseba pod skrbništvom«, »oseba v skrbništvu«. Podoben termin, kot ga uporabljamo v Sloveniji, uporabljajo večinoma le v državah bivše Jugoslavije (saj vsa zakonodaja izhaja iz iste osnove: npr. štićenik na Hrvaškem). Zaprosili smo za dodatno pojasnilo, ali se je vsebina pojma varovanec v zadnjem času toliko spremenila, da je novo poimenovanje nujno in potrebno. Iz odgovora izhaja, da slovenska zakonodaja razlikuje tri oblike skrbništva: skrbništvo nad mladoletnimi osebami; skrbništvo nad odraslimi osebami; skrbništvo za posebne primere. V vseh treh primerih se osebe, za katere skrbijo drugi (t. i. tretje osebe), imenujejo varovanci . Vsem trem oblikam je skupno, da skrbniki za daljši ali krajši čas prevzamejo skrb za drugo osebo v celoti ali samo za premoženje oz. konkretno pravno dejanje.
Terminološka
Prisilno zavračanje
Na vas se obračamo s terminološkim vprašanjem s področja migracij in človekovih pravic. Pri svojem delu ugotavljamo, da v slovenščini zaenkrat nimamo ustrezne besede oziroma besedne zveze za angleški izraz pushbacks . Ta označuje državne ukrepe nezakonitega prisilnega vračanja tujcev čez mejo, ponavadi takoj po njihovem neregularnem vstopu (tj. brez potovalnih dokumentov, mimo mejnih prehodov ipd.). Izraz pushbacks ni pravni termin – njegove opredelitve ni v predpisih ali sodni praksi, se pa redno uporablja pri obravnavi tega pojava, tudi npr. v dokumentih teles Združenih narodov in drugih mednarodnih institucij. Najpogosteje se uporablja v množini ( pushbacks ) in tako ponavadi označuje prakso na splošno, včasih pa tudi v ednini ( pushback ), npr. ko označuje en primer vrnitve določene skupine ali posameznika. V uporabi je tudi glagolska oblika push back (npr. »a group of refugees was pushed back at the border«). Pushbacki so nezakoniti, ker pristojni organi (tipično gre za policijo) pred odstranitvijo iz države s tujci ne opravijo individualne presoje njihovih osebnih okoliščin in ignorirajo njihove izražene namere za vstop v azilni postopek. Lahko pa predstavljajo tudi kršitev prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, kadar obstaja zadostna nevarnost, da bo tujec med ali po predaji drugi državi podvržen takšnemu ravnanju. Izvajanje pushbackov pogosto spremljajo še druge kršitve državnih organov, kot so neupravičena uporaba sile, grožnje, poniževalno vedenje in kraja osebnih predmetov. Praksa pushbackov ni nekaj novega ali lokalno specifičnega – pojavlja se v različnih obdobjih in delih sveta, v zadnjih letih pa žal v izraziti obliki tudi v Evropski uniji, vključno s Slovenijo. V praksi se uporabljajo različne opisne formulacije, npr. nezakonita prisilna vračanja ali nezakoniti izgoni , vendar po našem mnenju opisane rešitve niso najustreznejše, ker se do sedaj ni uveljavil en termin, temveč so v uporabi mnogi izrazi, in ker njihov pomen ni dovolj jasen. Noben od teh izrazov zato nima učinka takojšnje prepoznavnosti v javnem diskurzu, ki bi bil primerljiv z angleškim izrazom pushbacks . Zato vas prosimo za kratko osvetlitev opisanega problema z vidika jezikoslovne stroke (med drugim vaš pogled na smiselnost uvajanja novega izraza) in za predloge rešitev (morebitne konkretne predloge za ustrezen izraz, predvsem pa za pojasnilo, kako bi se eventualno lahko sprožil in kako bi potekal proces za njegovo izbiro in uveljavitev).
Na vas se obračamo s terminološkim vprašanjem s področja migracij in človekovih pravic. Pri svojem delu ugotavljamo, da v slovenščini zaenkrat nimamo ustrezne besede oziroma besedne zveze za angleški izraz pushbacks . Ta označuje državne ukrepe nezakonitega prisilnega vračanja tujcev čez mejo, ponavadi takoj po njihovem neregularnem vstopu (tj. brez potovalnih dokumentov, mimo mejnih prehodov ipd.). Izraz pushbacks ni pravni termin – njegove opredelitve ni v predpisih ali sodni praksi, se pa redno uporablja pri obravnavi tega pojava, tudi npr. v dokumentih teles Združenih narodov in drugih mednarodnih institucij. Najpogosteje se uporablja v množini ( pushbacks ) in tako ponavadi označuje prakso na splošno, včasih pa tudi v ednini ( pushback ), npr. ko označuje en primer vrnitve določene skupine ali posameznika. V uporabi je tudi glagolska oblika push back (npr. »a group of refugees was pushed back at the border«). Pushbacki so nezakoniti, ker pristojni organi (tipično gre za policijo) pred odstranitvijo iz države s tujci ne opravijo individualne presoje njihovih osebnih okoliščin in ignorirajo njihove izražene namere za vstop v azilni postopek. Lahko pa predstavljajo tudi kršitev prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, kadar obstaja zadostna nevarnost, da bo tujec med ali po predaji drugi državi podvržen takšnemu ravnanju. Izvajanje pushbackov pogosto spremljajo še druge kršitve državnih organov, kot so neupravičena uporaba sile, grožnje, poniževalno vedenje in kraja osebnih predmetov. Praksa pushbackov ni nekaj novega ali lokalno specifičnega – pojavlja se v različnih obdobjih in delih sveta, v zadnjih letih pa žal v izraziti obliki tudi v Evropski uniji, vključno s Slovenijo. V praksi se uporabljajo različne opisne formulacije, npr. nezakonita prisilna vračanja ali nezakoniti izgoni , vendar po našem mnenju opisane rešitve niso najustreznejše, ker se do sedaj ni uveljavil en termin, temveč so v uporabi mnogi izrazi, in ker njihov pomen ni dovolj jasen. Noben od teh izrazov zato nima učinka takojšnje prepoznavnosti v javnem diskurzu, ki bi bil primerljiv z angleškim izrazom pushbacks . Zato vas prosimo za kratko osvetlitev opisanega problema z vidika jezikoslovne stroke (med drugim vaš pogled na smiselnost uvajanja novega izraza) in za predloge rešitev (morebitne konkretne predloge za ustrezen izraz, predvsem pa za pojasnilo, kako bi se eventualno lahko sprožil in kako bi potekal proces za njegovo izbiro in uveljavitev).
Terminološka
Senzorične lastnosti
Za lastnosti živil, ki jih človek lahko zaznava s svojimi osnovnimi čuti (vid, okus, otip, vonj, sluh), se na področju živinoreje in živilske tehnologije večinoma uporablja termin senzorične lastnosti (mesa, vina, medu, mleka, olja itd.). Pojavlja se tudi izraz organoleptične lastnosti . Ali gre za sinonima? Ali ima kateri izraz prednost? Z razlago pridevnikov senzoričen in organoleptičen v SSKJ si ne moremo pomagati.
Za lastnosti živil, ki jih človek lahko zaznava s svojimi osnovnimi čuti (vid, okus, otip, vonj, sluh), se na področju živinoreje in živilske tehnologije večinoma uporablja termin senzorične lastnosti (mesa, vina, medu, mleka, olja itd.). Pojavlja se tudi izraz organoleptične lastnosti . Ali gre za sinonima? Ali ima kateri izraz prednost? Z razlago pridevnikov senzoričen in organoleptičen v SSKJ si ne moremo pomagati.
Terminološka
Visokousposobljena zaposlitev
Prosim vas za mnenje glede primernosti terminov visokokvalificirana zaposlitev in visokousposobljena zaposlitev . Zaposlitev visokokvalificiranih delavcev in zaposlitev visokousposobljenih delavcev ne prideta v poštev, saj gre večinoma za konkretno delovno mesto, zaradi česar množina ni ustrezna. Mogoče variante bi bile zaposlitev, za katero se zahtevajo visoke kvalifikacije ; zaposlitev, za katero so potrebne visoke kvalifikacije in zaposlitev, za katero se zahteva visoka usposobljenost , ki bi bile sicer pomensko ustrezne, vendar predolge in preveč opisne. Termin visokokvalificirana zaposlitev je uporabljen v Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (prevzet je iz direktive 2009/50/ES), kjer je opredeljen tako: »zaposlitev državljana tretje države, ki ima zahtevana ustrezna in posebna znanja, potrjena z dokazilom o visokošolski izobrazbi, in prejema ustrezno plačilo«. Omenjena direktiva se prenavlja in v predlogu je bil termin v angleški različici spremenjen iz highly-qualified employment v highly-skilled employment , v slovenski različici torej iz visokokvalificirana zaposlitev v visokousposobljena zaposlitev . Postavilo se je vprašanje, ali ni taka besedna zveza vseeno preveč nelogična, saj zaposlitev nikakor ne more biti ne visokokvalificirana ne visokousposobljena . Menite, da bi bilo v novi direktivi bolje najti drugo rešitev?
Prosim vas za mnenje glede primernosti terminov visokokvalificirana zaposlitev in visokousposobljena zaposlitev . Zaposlitev visokokvalificiranih delavcev in zaposlitev visokousposobljenih delavcev ne prideta v poštev, saj gre večinoma za konkretno delovno mesto, zaradi česar množina ni ustrezna. Mogoče variante bi bile zaposlitev, za katero se zahtevajo visoke kvalifikacije ; zaposlitev, za katero so potrebne visoke kvalifikacije in zaposlitev, za katero se zahteva visoka usposobljenost , ki bi bile sicer pomensko ustrezne, vendar predolge in preveč opisne. Termin visokokvalificirana zaposlitev je uporabljen v Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (prevzet je iz direktive 2009/50/ES), kjer je opredeljen tako: »zaposlitev državljana tretje države, ki ima zahtevana ustrezna in posebna znanja, potrjena z dokazilom o visokošolski izobrazbi, in prejema ustrezno plačilo«. Omenjena direktiva se prenavlja in v predlogu je bil termin v angleški različici spremenjen iz highly-qualified employment v highly-skilled employment , v slovenski različici torej iz visokokvalificirana zaposlitev v visokousposobljena zaposlitev . Postavilo se je vprašanje, ali ni taka besedna zveza vseeno preveč nelogična, saj zaposlitev nikakor ne more biti ne visokokvalificirana ne visokousposobljena . Menite, da bi bilo v novi direktivi bolje najti drugo rešitev?
Terminološka
Integralno varstvo gozdov
V gozdarstvu se uporablja termin integralno varstvo gozdov , ki označuje celostni pristop k varovanju gozdov, pri čemer se daje prednost drugim ukrepom pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Prejeli smo predlog, da bi omenjeni termin uskladili s terminom integrirano varstvo rastlin , ki se uporablja na področju agronomije. Ali je menjava termina integralno varstvo gozdov s terminom integrirano varstvo gozdov smiselna?
V gozdarstvu se uporablja termin integralno varstvo gozdov , ki označuje celostni pristop k varovanju gozdov, pri čemer se daje prednost drugim ukrepom pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Prejeli smo predlog, da bi omenjeni termin uskladili s terminom integrirano varstvo rastlin , ki se uporablja na področju agronomije. Ali je menjava termina integralno varstvo gozdov s terminom integrirano varstvo gozdov smiselna?
Terminološka
Negotovost zaposlitve
Zanima me ustrezen prevod termina job insecurity . Ta se namreč vsebinsko razlikuje od employment insecurity . Employment security se nanaša na verjetnost, da bo oseba imela zaposlitev (čeprav ne nujno pri istem delodajalcu), medtem ko se job security nanaša na verjetnost, da bo oseba ohranila službo pri specifičnem delodajalcu. Kakšen bi bil ustrezen slovenski prevod? Varnost službe ali varnost delovnega mesta nasproti zaposlitveni varnosti?
Zanima me ustrezen prevod termina job insecurity . Ta se namreč vsebinsko razlikuje od employment insecurity . Employment security se nanaša na verjetnost, da bo oseba imela zaposlitev (čeprav ne nujno pri istem delodajalcu), medtem ko se job security nanaša na verjetnost, da bo oseba ohranila službo pri specifičnem delodajalcu. Kakšen bi bil ustrezen slovenski prevod? Varnost službe ali varnost delovnega mesta nasproti zaposlitveni varnosti?
Terminološka
PoliHIPE material
Pri lektoriranju se je pojavila težava, kako zapisovati poimenovanja materialov v kemiji, ki so sestavljena iz kratice in predpone in samostalniškega jedra, konkretno poliHIPE material . Zanima me, ali je ustrezno, da je predpona zapisana z malimi črkami, nato pa kratica z velikimi. HIPE je angleška kratica (High Internal Phase Emulsion). Zanima me, če bi bil ustrezen zapis z desnim prilastkom, torej material poliHIPE , ali morda zapis z vezajem, torej poliHIPE-material . PoliHIPE nastopa tudi samostojno in se sklanja, pri čemer se zadnja črka ne bere, zato je beseda v strokovnem besedilu, ki ga lektoriram, sklanjana tako: poliHIPE-a . Je to v redu? Ali ne bi bilo bolje sklanjati brez vezaja, torej poliHIPA , glede na to, da zadnji -e deluje kot končnica? Z anima me tudi zapis termina poli(PEGMA) material . Tudi PEGMA je angleška kratica (Poly(ethylene glycol) methacrylate).
Pri lektoriranju se je pojavila težava, kako zapisovati poimenovanja materialov v kemiji, ki so sestavljena iz kratice in predpone in samostalniškega jedra, konkretno poliHIPE material . Zanima me, ali je ustrezno, da je predpona zapisana z malimi črkami, nato pa kratica z velikimi. HIPE je angleška kratica (High Internal Phase Emulsion). Zanima me, če bi bil ustrezen zapis z desnim prilastkom, torej material poliHIPE , ali morda zapis z vezajem, torej poliHIPE-material . PoliHIPE nastopa tudi samostojno in se sklanja, pri čemer se zadnja črka ne bere, zato je beseda v strokovnem besedilu, ki ga lektoriram, sklanjana tako: poliHIPE-a . Je to v redu? Ali ne bi bilo bolje sklanjati brez vezaja, torej poliHIPA , glede na to, da zadnji -e deluje kot končnica? Z anima me tudi zapis termina poli(PEGMA) material . Tudi PEGMA je angleška kratica (Poly(ethylene glycol) methacrylate).
Terminološka
Pripovedna ostenzija
V strokovnem besedilu s področja folkloristike sem naletela na besedno zvezo pripovedna ostenzija , ki označuje pojav, pri katerem zgodba konkretno vpliva na realni svet pripovedovalca in oblikuje ter spreminja njegov način življenja, npr. iskanje zakopanega zaklada na podlagi pripovedi. Zanima me, kako bi omenjeno zvezo najustrezneje poslovenili. Mogoče bi jo lahko zamenjali z eno od naslednjih možnosti: pripovedna podobnost , navideznost , dozdevnost , paralelizem , vzporednost , prepletanje , križanje , skladnost , ujemanje .
V strokovnem besedilu s področja folkloristike sem naletela na besedno zvezo pripovedna ostenzija , ki označuje pojav, pri katerem zgodba konkretno vpliva na realni svet pripovedovalca in oblikuje ter spreminja njegov način življenja, npr. iskanje zakopanega zaklada na podlagi pripovedi. Zanima me, kako bi omenjeno zvezo najustrezneje poslovenili. Mogoče bi jo lahko zamenjali z eno od naslednjih možnosti: pripovedna podobnost , navideznost , dozdevnost , paralelizem , vzporednost , prepletanje , križanje , skladnost , ujemanje .
Terminološka
Snežna kepa
Zanima me, kako se imenuje metoda, pri kateri učenec o nalogi najprej razmišlja sam. Ko nalogo reši, pridobi konkretno izkušnjo, vedenje, spretnost, ki ji sledi vnovičen razmislek, tokrat v paru ali skupini. Uporabljata se zvezi snežena kepa in snežna kepa . Katero zvezo bi priporočali vi?
Zanima me, kako se imenuje metoda, pri kateri učenec o nalogi najprej razmišlja sam. Ko nalogo reši, pridobi konkretno izkušnjo, vedenje, spretnost, ki ji sledi vnovičen razmislek, tokrat v paru ali skupini. Uporabljata se zvezi snežena kepa in snežna kepa . Katero zvezo bi priporočali vi?
Terminološka
Sveženj izdelkov
Kako bi pravilno slovensko prevedli angleško besedo bundle ? Na to besedo naletimo pri spletni prodaji. Gre za dva približno istovrstna izdelka (tudi podobne cene), ki sta pakirana skupaj (zlepljena ali ovita v folijo ali speta z vezico ali v enotnem kartonastem pakiranju). Pogosto gre za dve različni blagovni znamki, ki sta pakirani skupaj. Pojem je novost v preskrbovalni verigi in je bil šele pred kratkim definiran. Zanima me poimenovanje tovrstnih pakiranj pri globalni spletni prodaji, kjer prihaja do tovrstne situacije. Za mnenje sem vprašala tudi dva večja slovenska trgovca, kjer so mi odgovorili, da se s takšno situacijo še niso srečali in podali nekaj predlogov, ki se mi ne zdijo ustrezni. Prav tako sem za mnenje vprašala slovenistko, s katero pogosto sodelujemo, in njen predlog je sveženj in prodaja v svežnju . Vendar tudi ona ni povsem prepričana, če je prevod ustrezen in ne želi, da bi se prekrival s poimenovanjem sveženj v bančništvu.
Kako bi pravilno slovensko prevedli angleško besedo bundle ? Na to besedo naletimo pri spletni prodaji. Gre za dva približno istovrstna izdelka (tudi podobne cene), ki sta pakirana skupaj (zlepljena ali ovita v folijo ali speta z vezico ali v enotnem kartonastem pakiranju). Pogosto gre za dve različni blagovni znamki, ki sta pakirani skupaj. Pojem je novost v preskrbovalni verigi in je bil šele pred kratkim definiran. Zanima me poimenovanje tovrstnih pakiranj pri globalni spletni prodaji, kjer prihaja do tovrstne situacije. Za mnenje sem vprašala tudi dva večja slovenska trgovca, kjer so mi odgovorili, da se s takšno situacijo še niso srečali in podali nekaj predlogov, ki se mi ne zdijo ustrezni. Prav tako sem za mnenje vprašala slovenistko, s katero pogosto sodelujemo, in njen predlog je sveženj in prodaja v svežnju . Vendar tudi ona ni povsem prepričana, če je prevod ustrezen in ne želi, da bi se prekrival s poimenovanjem sveženj v bančništvu.
Terminološka
Vodja kakovosti, vodenje kakovosti
Katera slovenska termina sta primernejša kot ustreznika angleškima terminoma quality manager in quality management : menedžer (manager) kakovosti in menedžment (management) kakovosti ali vodja kakovosti in vodenje kakovosti ? Standard SIST ISO 9000 vodenje kakovosti definira kot »koordinirane aktivnosti za usmerjanje in obvladovanje organizacije v zvezi s kakovostjo«.
Katera slovenska termina sta primernejša kot ustreznika angleškima terminoma quality manager in quality management : menedžer (manager) kakovosti in menedžment (management) kakovosti ali vodja kakovosti in vodenje kakovosti ? Standard SIST ISO 9000 vodenje kakovosti definira kot »koordinirane aktivnosti za usmerjanje in obvladovanje organizacije v zvezi s kakovostjo«.
Število zadetkov: 14
Dostopnost