Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka
DNK
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila. Vprašanje poslano: 15. 11. 2016
Terminološka
Mreženje
S katero slovensko sopomenko bi lahko nadomestili poimenovanje mreženje , ki je prevod angleškega poimenovanja networking ? Mreženje označuje povezovanje ljudi, ki je za njih koristno. Gre za spretnost, ki posameznikom omogoča, da hitreje in lažje dosežejo različne cilje, npr. dobijo zaposlitev. Vprašanje poslano: 23. 3. 2016
Terminološka
Večnaslovniški avtor, večnaslovniško pisanje
Pred dvema letoma sem vas vprašala za nasvet glede angl. termina crossover literature, ki označuje književnost, ki nagovarja različne starostne skupine bralcev, torej različne naslovnike. V tem času smo v stroki dosegli konsenz – uveljavil se je termin večnaslovniška književnost , ki ste ga predlagali tudi v vašem mnenju . Postavlja se mi novo vprašanje: ali je smiselno angl. termin crossover author posloveniti v večnaslovniškega avtorja ? Podobno je z angl. terminom crossover writing – mu v slovenščini ustreza večnaslovniško pisanje ? Osebno se zavzemam za konsistentne rešitve, ko gre za povezane termine, torej: večnaslovniška književnost , večnaslovniško pisanje , večnaslovniški avtor . Zanima me vaše mnenje. Vprašanje poslano: 19. 9. 2018
Terminološka
Zbiranje, zadrževanje
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov. Vprašanje poslano: 23. 4. 2018
Število zadetkov: 4