Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
koríto -a s (í) 
  1. 1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito
    // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po vodo; pere pri koritu
  2. 2. kar je po obliki podobno koritu: po koritu je spuščal opeko s strehe / cvetlična korita; mlinsko korito; pomivalno, umivalno korito / žarg., navt. korito čolna, ladje trup
  3. 3. podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda; struga: v koritu pod hišo teče potok; izsušeno, razrito korito; korito hudournika / rečno, vodno korito
    ●     slabš. še korita si ne pospravi sam postelje, ležišča; slabš. hitro je prišel do korita do donosne službe, uglednega položaja; slabš. se vidi, da je pri koritu da ima donosno službo, ugleden položaj
    ♦     alp. korito globoka vdolbina v skalovju, nastala zaradi delovanja tekoče vode, plazov; čeb. korito (čebelji) panj, izdolben iz kosa debla; fot. korito naprava, v kateri se kemično obdeluje fotografski material; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene
SSKJ
pregráda -e ž (ȃ) 
  1. 1. naprava za ločevanje
    1. a) prostora: konji so dvigali glave izza pregrad; lesena, montažna, premična pregrada / pregrada deli predsobo / ločiti prostor s pregrado pregraditi prostor
      // korito s pregrado
    2. b) koga, česa v prostoru: postaviti med privezani živali pregrado / visoke gore so naravna pregrada med obema deželama
      // navt. stena, ki vzdolžno ali prečno deli ladijski prostor: pregledati pregrade / centralna pregrada narejena od krme do premca, da opira posamezne krove; neprepustna pregrada kovinska pregrada, narejena od boka do boka za zadrževanje vode
  2. 2. ločen, ograjen prostor: zapreti svinje v pregrade / zapluti skozi dvignjeno zapornico v pregrado / polne pregrade krompirja
  3. 3. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: zavarovati mejo z jarki in pregradami; pregrada na cesti / večja količina padavin ob gorskih pregradah
    // naprava, nameščena prečno na tok vode: betonske poplavne pregrade; hudourniške pregrade; reka z zapletenim sistemom pregrad in jezov
  4. 4. ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: rasne, socialne pregrade; pregrada med dijaki in profesorji / etnične skupnosti morajo biti most in ne pregrada med narodi / lomiti moralne pregrade norme
    ♦     grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode
SSKJ
pregradíti -ím dov., pregrádil (ī í) 
  1. 1. s kako napravo ločiti
    1. a) prostor: pregraditi hodnik; pregraditi z omarami, zidom / pregraditi prostor v več enot / pregraditi cev, korito
    2. b) koga, kaj v prostoru: pregraditi divje živali
  2. 2. namestiti napravo, ki onemogoča, ovira prehod: pregraditi cesto
    // namestiti napravo prečno na tok vode: pregraditi reko
  3. 3. publ. preurediti, predelati: pregraditi letalo za prevoz rakete / pregraditi na električni pogon
    pregrajèn -êna -o: pregrajena predsoba
SSKJ
prepúst -a m (ȗ) grad.  
  1. 1. cevast prostor pod cesto, železniško progo za pretakanje padavinske vode: prepust se je zamašil / cestni, železniški prepust
  2. 2. odprtina ob jezu z zaporno napravo, namenjena za uravnavanje odtoka odvečne vode: prepust pri hidrocentrali
    ●     pisar. tako ravnanje je velik prepust velika napaka, malomarnost
    ♦     obrt. odprtina na jezu, skozi katero ob dvignjeni, odstranjeni zapornici teče voda v mlinsko korito
SSKJ
scéjati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. s cejenjem spravljati kam: scejati ostanke pijače v vedro
  2. 2. nar. precejati: scejati mleko
    scéjati se 
    1. 1. s cejenjem prihajati kam, pojavljati se kje: voda se sceja v korito; okoli čevljev so se scejale mlake stopljenega snega
    2. 2. počasi odtekati: vode se scejajo s hribov / sneg se sceja s strehe; prim. izcejati
SSKJ
têsen stil. tesán têsna -o tudi -ó prid., tesnéjši (é ȃ é) 
  1. 1. ki se zelo prilega telesu: tesen ovratnik; tesni rokavi; tesna obleka / čevlji so mi tesni me tiščijo; nosi tesne hlače preveč oprijete
    // ki se zelo prilega čemu sploh: tesen obroč, povoj
  2. 2. pri katerem je kaj zelo blizu drugega: tesno srečanje vozil / čakati v tesnih vrstah / ekspr. tesen objem, stisk rok močen
    // sledil mu je v tesni razdalji majhni
    // ekspr. biti v tesnem sorodstvu neposrednem, bližnjem
  3. 3. ki se pogosto vzpostavlja in vključuje veliko skupnega: biti v tesnem stiku s kom; med vojno je ostal v tesni zvezi s starši / ta država ima tesne odnose s sosednjo; tesno sodelovanje med podjetjema
  4. 4. nav. ekspr. majhen, neprostoren: tesna celica, soba; tesno stanovanje / tesen rov; tesne ulice starega mesta; tesno rečno korito ozko
    // ki koga omejuje, utesnjuje: tesne razmere / življenje v domači hiši mu je postalo tesno
  5. 5. knjiž. tesnoben: prevzela ga je tesna slutnja / preživel je nekaj tesnih trenutkov / med ljudmi je vladalo tesno razpoloženje
  6. 6. publ. pri katerem je med nasprotnikoma majhna razlika v številu točk, zadetkov: tesen izid dvoboja; tesna zmaga domačih košarkarjev
    ●     publ. odpraviti tesna grla v proizvodnji kar otežuje, zavira delo; žarg. plinska pipa ni dovolj tesna ne tesni dovolj
    ♦     strojn. tesni prileg
    tesnó tudi têsno prisl.: hoditi tesno drug ob drugem; naši so tekmo tesno izgubili; tesno objeti, se okleniti koga; avtomobil je peljal tesno za njimi; tesno kaj poviti; slediti komu tesno za petami tik; tesno zaprta škatla / tesno oprijete hlače zelo
    // v povedni rabi v stanovanju je tesno
    ●     ekspr. ko je hodil po tem samotnem kraju, mu je bilo tesno pri duši je čutil nedoločen strah; ekspr. ob novici mu je postalo tesno pri srcu je začutil žalost, duševno bolečino; knjiž. vrnil se je tesno pred nočjo tik; ekspr. tesno mi gre za čas, s časom imam zelo malo časa (za kaj); sam.: na tesno kaj zapeti; pri njih doma so na tesnem imajo malo prostora; ekspr. biti na tesnem s časom, z denarjem imeti zelo malo časa, denarja (za kaj)
SSKJ
trúga -e ž (ú) 
  1. 1. nižje pog. krsta: položiti mrliča v trugo; črna truga / iti za trugo
  2. 2. nar. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava na kmečkem vozu za prevoz drobnega, sipkega materiala: stresati krompir v trugo / pripeljati trugo peska / postaviti kravam trugo s peso in otrobi (leseno) korito
SSKJ
čofotáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. slišno, plosko udarjati po vodi: otrok čofota v banjici / raca čofota s krili po vodi
    // ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: čofotati po lužah, po blatni poti
  2. 2. slišno, tleskajoče padati ali teči: studenec čofota v korito; voda čofota s strehe
    // dajati tleskajoče, zamolkle glasove: škornji so zajemali vodo in ob vsakem koraku čofotali; brezoseb. pod nogami je čofotalo
    čofotáje: čofotaje bresti vodo
    čofotajóč -a -e: čofotajoč dež
SSKJ
bárvnik -a m (ȃ) šol. barvni svinčnik: v prvem razredu rišejo z barvniki
♦ tisk. korito za barvo pri tiskalnem stroju
SSKJ
brusína -e ž (í) 
  1. 1. teh. odpadki v obliki prahu, ki nastajajo pri glajenju, brušenju česa: lesna brusina
  2. 2. korito z vodo, v katero sega spodnji del brusa
SSKJ
izdólbsti -dólbem [u̯b] dov., izdólbite in izdolbíte (ọ́) izrezati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: izdolbsti les; izdolbsti z dletom / tudi drobne kaplje počasi izdolbejo kamen
// z dolbenjem narediti, izoblikovati: izdolbsti korito iz hrastovega debla; izdolbsti luknjo v kamen; pren. solze so ji izdolble globoke črte pod očmi
    izdólben -a -o: izdolben čoln; izdolben ornament; izdolbeno deblo
SSKJ
izpirálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izpiranje: izpiralna naprava; dodati izpiralni vodi za pisano perilo nekoliko kisa
♦ fot. izpiralno korito; teh. izpiralno olje
SSKJ
izplakoválen tudi splakoválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izplakovanje: izplakovalna priprava / izplakovalna voda; izplakovalno korito
SSKJ
kaláti -ám nedov. (á ȃ) nar. zahodno vzdigovati, pretakati vodo iz vodnjaka, studenca, zajemati: kalala je z velikim vedrom / kalati v korito
SSKJ
kopánja -e ž (á) 
  1. 1. nar. vzhodno podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine; korito: živina je jedla iz kopanje; koruzo je stresla v kopanjo
    // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: prala je v kopanji
  2. 2. redko kopalna kad: vlegel se je v pločevinasto kopanjo, da bi se skopal
    ♦     alp. plitvejša, na spodnjem koncu bolj ali manj zaprta vdolbina, nastala zaradi delovanja vode
SSKJ
pomíjnik -a m (ȋ) 
  1. 1. posoda za pomije: ostanke kosila so stresli v pomijnik; s praznim pomijnikom se je vračal iz hleva
  2. 2. star. pomivalna posoda, pomivalno korito: krožnike je naložila v pomijnik
SSKJ
pomiválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za pomivanje: pomivalne krpe; pomivalna posoda / pomivalni prašek; pomivalni stroj; pomivalna miza; pomivalno korito
SSKJ
poníkljati -am dov. (ȋ) teh. prekriti kovino s tanko plastjo niklja: ponikljati ploščo, žico
    poníkljan -a -o: ponikljana verižica; posodo je zložila v ponikljano korito
SSKJ
ráka -e ž (á) 
  1. 1. nar. leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, do žage: popraviti rako; voda teče po rakah
  2. 2. zastar. grob, grobnica: spustiti krsto v rako
SSKJ
rója -e ž (ọ́) nar.  
  1. 1. plitva, ozka struga, po kateri včasih teče voda: sneg je pokrival grmovje in roje
  2. 2. leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, do žage: narediti dolgo leseno rojo od izvira do kovačnice / voda pada iz roje na kolo
Število zadetkov: 32