Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
ȃkuzativ -a m
Celotno geslo Frazemi
bríga Frazemi s sestavino bríga:
devêta bríga, zádnja bríga
Celotno geslo eSSKJ16
dolžnik -a (dolžnik, dalžnik, delžnik, dulžnik) samostalnik moškega spola
1. kdor mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžnik
2. komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost; SODOBNA USTREZNICA: upnik
3. kdor stori kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivec
4. versko kdor stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnik
5. s prilastkom kdor mora kaj delati, storiti zaradi dejanja, dejanj, ki jih je storil kdo drug; SODOBNA USTREZNICA: dolžnik
5.1 kdor je obvezan kaj delati, storiti zaradi svoje narave
FREKVENCA: 125 pojavitev v 33 delih
Celotno geslo Vezljivostni G
dŕzniti se -em si in dŕzniti si -em se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj izraziti odločnost za kako dejanje zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev zaradi česa / o kom/čem / pred kom/čim / kdaj / kam
Na starost si je drznil beračiti.
1.1.

Drznil si je od doma.
SSKJ²
gláven1 -vna -o prid. (ȃ)
ki je po pomembnosti na prvem mestu: glavni deli česa; glavni krivec; dosegel je glavni namen; glavni kmetijski pridelek določenega območja; to je eden izmed glavnih vzrokov; glavni znak bolezni; glavna dejavnost podjetja; njegova glavna napaka; glavna oseba drame; glavna sestavina česa; glavne stvari sem že uredil; glavna točka seje; interpretacija glavnih vlog; glavne politične zahteve; glavna prometna žila / popisati dogodek v glavnih obrisih / glavna sezona
// ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: glavni dobitek na loteriji; glavni oltar v cerkvi; glavni trg; glavni vhod; glavni vod; glavna vrata / glavna cesta; glavno mesto države
// ki ima večjo, največjo odgovornost: glavni blagajnik; glavni inženir; glavni urednik; glavna sestra v bolnišnici / glavni odbor najvišji, osrednji odbor kake organizacije
● 
imeti glavno besedo pomembno vlogo pri odločanju
♦ 
arhit. glavna ladja osrednja cerkvena ladja, navadno širša in višja od stranskih; film. glavni snemalec snemalec, ki snema osrednje dogajanje filma in vodi delo drugih snemalcev; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; gastr. glavna jed najizdatnejši del kosila ali večerje; geom. glavna normala; jezikosl. glavni stavek neodvisni stavek podredja, ki ima dopolnilo v odvisnem stavku; glavni števnik števnik, ki izraža količino štetega; min. glavna ploskev somernosti vodoravna ploskev somernosti; navt. glavni jambor jambor na ladji, drugi od spredaj; glavno jadro jadro na glavnem jamboru; petr. glavna rudnina rudnina, ki nastopa v kamnini v največji množini; pravn. glavni dolžnik; glavna obravnava obravnava, na kateri odloča sodišče o utemeljenosti tožbe; voj. glavni stan sedež vrhovnega poveljstva v vojni; vsi pripadniki vrhovnega poveljstva; glavni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju posameznih jugoslovanskih narodov
    glávni -a -o sam.:
    on je glavni; postal je eden glavnih; govoril sem z glavnim glavnim direktorjem; glavnim urednikom; glavno si pa pozabil; v glavnem se strinjava skoraj v celoti; letina bo v glavnem dobra
Celotno geslo Vezljivostni G
hitéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je hitela beračiti.
4.1.

Hitel je na izpit.
Pleteršnik
kozodèr, -dę́ra, m. 1) der Ziegenschinder, Habd.-Mik.; — 2) veter, ki kozolce podira, krivec, Dol.
Celotno geslo Etimološki
krȋv kríva prid.
SSKJ²
kriváč -a m (á)
nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: Ko je ležala bukev na zemlji, sem jo pa s krivačem klestil in obsekaval (I. Tavčar) / iz žepa je potegnil krivač krivec
♦ 
obrt. ukrivljeno rezilo za usnje
SSKJ²
krívček -čka m (ī)
manjšalnica od krivec1: nabrusiti krivček / s krivčki okrašen klobuk
Pleteršnik
krívčək, -čka, m. dem. krivec; — krivčki, krumme Federn als Hutschmuck: za klobuk vtekniti krivčke, DSv.
Celotno geslo ePravopis
Krivčev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Krivčeva Krivčevo pridevnik
IZGOVOR: [kríu̯čeu̯], ženski spol [kríu̯čeva], srednji spol [kríu̯čevo]
SSKJ²
krívec1 -vca m (ī)
1. kdor je kriv: krivca so dolgo iskali; zagovarjati krivca; neznani krivec; krivec kaznivega dejanja / dežurni krivec kdor je ne glede na okoliščine vedno ali pogosto (po krivici) proglašen za krivega za probleme, težave
2. nož z zakrivljenim rezilom: nabrusiti krivec; iz žepa je potegnil krivec
// nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s krivcem obsekavati vejo
3. zakrivljeno pero v repu ruševca: klobuk s krivci za trakom
4. zastar. krivilec: zaposlil se je kot krivec železa
SSKJ²
krívec2 -vca m (ī)
nar. hladen vzhodni veter: proti poldnevu je začel pihati krivec
Celotno geslo ePravopis
Krivec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Krivca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
IZGOVOR: [krívǝc], rodilnik [kríu̯ca]
BESEDOTVORJE: Krivčev
Pravopis
Krívec -vca m s -em oseb. i., psp (ȋ)
Krívčevka -e ž, oseb. i. (ȋ) ljud.
Krívčev -a -o (ȋ)
Pravopis
krívec1 -vca m s -em člov. (í; ȋ) ~ kaznivega dejanja
krívka -e ž, člov. (í; ȋ)
krívčev -a -o (í; ȋ)
Pravopis
krívec2 -vca m s -em (í; ȋ) imeti ~ v žepu |nož|; pokr. klestilnik; ~ za klobukom |pero ruševca|; pojm. |hladen vzhodni veter|
Celotno geslo Sinonimni
krívec1 -vca m
1.
kdor je povzročil kaj slabega, neprijetnega, nezaželenegapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. krivi1
2.
nož z zakrivljenim rezilompojmovnik
SINONIMI:
nar. kljukec, nar. krivač, ekspr. krivček
3.
zakrivljeno pero v repu ruševcapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. krivček
GLEJ ŠE SINONIM: klestilnik, krivilec, nož
GLEJ ŠE: zakriviti
Celotno geslo Sinonimni
krívec2 -vca m
GLEJ SINONIM: vzhodnik
Število zadetkov: 47