Zadetki iskanja
Pleteršnik
držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.
Svetokriški
golobica -e ž golobica: golobiza im. ed. s'obenem drugim ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham ǀ shiher pergliham leto Seraphino uni golobizi daj. ed. ǀ pride jesh, ter proſſi golobizo tož. ed., de bi puſtila njemu tudi per ny v' gnesdi leshat ǀ yszhe per golobizi mest. ed. te karshene dushe ǀ ſe hualio Semeranary s' to krotko golobizo or. ed. ǀ Oh ſrezhne ſtutaushenkrat takorshne golobize im. mn.
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
Svetokriški
krotak -tka prid. krotek: Krokotil de ſi lih od nature groſoviten, inu neuſmilen s'navade vender krotak im. ed. m je bil ratal ǀ kadar levu vidi, de pſa eden tepe on de lih od nature preuſeten, inu jeſen, pohleun, inu krotik im. ed. m rata ǀ ona ſe pruti tebi gladi, inu krotka im. ed. ž iskashe ǀ bi mogal umrejti, kakor tu krotku im. ed. s jagnizhe ǀ Mojſſes pak, kateri je bil krotke rod. ed. ž, dobrutlive nature ǀ ſe je bil perglihal enimu krotkimu daj. ed. m zhervizhu ǀ Drugikrat ſe pergliha enimu krotkimu daj. ed. s Iagnetu ǀ S. Franciſcus moj Seraphinski Ozha je bil eniga vſtekliga vouka krotkiga tož. ed. m ži. ſturil ǀ Per ſvojm rojſtvu pak hozhe imeti … to pohleuno, krotko tož. ed. ž shivino ǀ Semeranary s' to krotko or. ed. ž golobizo ǀ vy poslij imate biti krotki im. mn. m, nikar neodgovariat gospodariom ǀ nezh ſe nemate bati, de ſi lih ſte krotke im. mn. ž, inu ſlabe ouzhize ǀ te jeſne ſardite ludij krotke tož. mn. m ſturj V korpusu se zapis krotak pojavlja petkrat, zapis krotik, ki kaže na izgovarjavo krotek, pa enkrat.
Pleteršnik
Prekmurski
kròtek -tka -o prid. krotek, ponižen: Jámbor; krotki, pobo'sen KOJ 1833, 161; Oh krotki Jezus KŠ 1754, 228; kaj ſzam jaſz krotki i ponizen KŠ 1771, 37; Krotki ágnecz i nedu'zni BKM 1789, 87; Krotek Cslovik KM 1790, 68; kony, csi glih jáko krotki AI 1875, kaz. br. 8; Ponizno i krotko ſzrczé Boug vſzigdár rad lübi BKM 1789, 13; naj ſze pokorni i krotki knyej ſzka'zujo KŠ 1754, 221; Nego ſzmo bili, liki decza krotki KŠ 1771, 616; Bláseni ſzo ti krotki KMK 1780, 96; Jeli kâ krotke ali hi'zne sztvarê KAJ 1870, 10; nej ſzamo tim dobrim i krotkim KŠ 1771, 707
krotkéjši -a -e krotkejši, ponižnejši: csi erdélszkoga Glavara, na krotkejse miszli, návade i segé privcsila KOJ 1848, 10
nájkrotkéjši -a -e najkrotkejši, najponižnejši: Jezus náj krotkejſi KM 1783, 40; Najkrotkêsim szmrtom je mrla AIP 1876, br. 2, 7
krotkéjši -a -e krotkejši, ponižnejši: csi erdélszkoga Glavara, na krotkejse miszli, návade i segé privcsila KOJ 1848, 10
nájkrotkéjši -a -e najkrotkejši, najponižnejši: Jezus náj krotkejſi KM 1783, 40; Najkrotkêsim szmrtom je mrla AIP 1876, br. 2, 7
Prekmurski
kròtko prisl. krotko, ponižno: Kriſztus krotko ide po Samárii KŠ 1771, 196; Hüdo z-hüdim ne placsüjte, nego ono krotko pretrpte KM 1790, 70; vsigdár krotko i dobro bodem hodo BJ 1886, 7
Svetokriški
krotko prisl. krotko: Sakaj shene sò mazhke nature, mazhika kadar jo gladish, inu krotku pruti nij gouorish, ona ſe pruti tebi gladi, inu krotka iskashe (II, 170) ǀ ta pſſ pak tihu, inu krotku je sa proceſſio shal (V, 370) ǀ ſa tvojo volo taku pohleunu, krotku, inu poterpeshlivu je preneſil, kadar ſo njega gaishlali (V, 408)
Prekmurski
pretrpèti tudi preterpèti -ím dov. pretrpeti: nego leprai nakoliko moremo preterpeti SM 1747, 56; da bode mogao vſze ſzmrtne bolezni dobro volno pretrpeti KŠ 1754, 244; naj vſze nevoule ſztálno pretrpeti moremo KMK 1780, 31; Dáj nam I mirovno vſzenevoule v'zitki pretrpeti BKM 1789, 424; ſzproſzi meni miloscso, naj nevoule dobrovolno pretrpeti KM 1783, 83; Gotov szi bio ti vsze pretrpeti KAJ 1848, 223; Pokreipi me, da mirovno preterpim SM 1747, 56; Rad i sztrasno szmert pretrpim Za düse prijátela KAJ 1848, 221; Oh kak vnogo pretrpis BKM 1789, 203; Blá'zeni je on mou'z, ſteri ſzkü'závanye pretrpi KŠ 1754, 175; Za náſz vſzej ſzmrt pretrpi BKM 1789, 107; I ráj vsze pretrpi Z-mirovnim szrdczom KAJ 1848, 4; csi vsaloſzt opádnes volnojo pretrpi SM 1747, 89; Ka ne mores preobrnouti, ono mirovno pretrpi KM 1790, 16; I vſze nevoule pretrpmo BKM 1789, 296; hüdo tudi volno pretrpmo KOJ 1845, 105; Hüdo z-hüdim ne placsüjte, nego ono krotko pretrpte KM 1790, 70; Dugo 'siveli ne bodte, Edno malo pretrpite SŠ 1796, 153; trikrát ſzam ládje trtyé pretrpo KŠ 1771, 549; kai ſzi prekleſztvo moje, ino ſzmert mojo na tébe vzél, ino preterpo SM 1747, 52; tvoje 'saloſzti, ſtero ſzi na etom ſzvejti pretrpejla KM 1783, 82; je on kris preterpo SM 1747, 28; Sto je na etom ſzvejti vecs táksega pretrpo KŠ 1754, 10a; Ár je on ſzmrt pretrpo BKM 1789, 19; i raztrgávanye poiſtva vaſega ſzte zradoſztyov pretrpeli KŠ 1771, 690; Galileánczi ka ſzo tá pretrpeli KŠ 1771, 215
pretrpéči -a -e
1. znosen: ka ſzi ti náſz vu pretrpécsem zdrávji i méri gori obüdo KŠ 1754, 223
2. miren, potrpežljiv: tákse sztvári, steri pa szamo z-náraszom 'zivéjo, szo krotki, pretrpécsi AIP 1876, br. 5, 7
pretr̀pleni -a -o pretrpljen, prestan: Zgüba pri Várni tocskar pretrplena je Hunyadia podbádala KOJ 1848, 55; steri sze je povüpao tocskar za volo neszrecse pri Várni pretrplene Krála odsztaviti KOJ 1848, 58; nikaj ne pozábi tak tesko csemi cslovek, kak od hüdovolnih pretrpleno oszramotejnye KOJ 1845, 32; Tak da pôleg vnogo vihére pretrplenim rásztom rô'za cveté AIP 1876, br. 7, 6
pretrpéči -a -e
1. znosen: ka ſzi ti náſz vu pretrpécsem zdrávji i méri gori obüdo KŠ 1754, 223
2. miren, potrpežljiv: tákse sztvári, steri pa szamo z-náraszom 'zivéjo, szo krotki, pretrpécsi AIP 1876, br. 5, 7
pretr̀pleni -a -o pretrpljen, prestan: Zgüba pri Várni tocskar pretrplena je Hunyadia podbádala KOJ 1848, 55; steri sze je povüpao tocskar za volo neszrecse pri Várni pretrplene Krála odsztaviti KOJ 1848, 58; nikaj ne pozábi tak tesko csemi cslovek, kak od hüdovolnih pretrpleno oszramotejnye KOJ 1845, 32; Tak da pôleg vnogo vihére pretrplenim rásztom rô'za cveté AIP 1876, br. 7, 6
Prekmurski
ràd -a -o prid., v prislovni rabi
1. rad: Csi grêhe rad po'zalüjem BRM 1823, 8; Rad je steo v-práznih vörah dobre knige KOJ 1845, 5; Ona pa Rada nám ſcsé vſze tá dati BKM 1789, 360; i se rada na sunci segreva AI 1878, 9; nego za ſzvéto ſtimali, radi poſzlüſali ino TF 1715, 14; nyegovo ſzvéto rejcs radi jo poſzlüsajmo KŠ 1754, 23; radi ſzo náſz prijali bratje KŠ 1771, 408; Radi ga gor primmo BKM 1789, 12; Kak radi csinimo ne ſzpádne nam 'smetnó KM 1790, 16; Sztoga ſzvejta radi naj pojdemo SŠ 1796, 8; radi ospotávajo lüczke náj bougse reje KOJ 1833, V; i máte radi la'zi TA 1848, 4; radi bi zvedli, kak živé AI 1878, 3; Opice rade človeka činejnja nasledüvajo AI 1878, 6; i rad ga je poſzlüſao KŠ 1771, 119; Ponizno krotko ſzrczé Boug vſzigdár rad lübi BKM 1789, 13; rad sze je pomiro z-szoszedmi KOJ 1848, 10; Vsze drügo rad tádaj KAJ 1848, 5; i szam je celi dén rad gladüvao KAJ 1870, 8; Eden dečák se je rad zveplenicami lôdo BJ 1886, 8; Bolvan, steromi sze vszáki rad podáva KOJ 1833, VII; pocsivajôcsi rad bi zazvedo od nyaga szlisejôcse dugovány AI 1875, kaz. br. 1; ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; I vſze lüſztvo ga je rado poſzlüſalo KŠ 1771, 142; sercé, štero se i siromáki rado odpré BJ 1886, 8
2. v zvezi z bi izraža voljo, željo osebka: Rad bi bio tvojemi diteti KOJ 1845, XIII; poglavnika bi sze tüdi radiva resila AI 1875, kaz. br. 3; I etoga bi ti jasz rad dáo KŠ 1754, 254
3. v zvezi biti rad vesel, srečen: Kak szem rad bio, ka szem na lice zemlé prisao KAJ 1870, 85; je sztrasno rad bio etomi sálnomi fticsi KAJ 1870, 21
1. rad: Csi grêhe rad po'zalüjem BRM 1823, 8; Rad je steo v-práznih vörah dobre knige KOJ 1845, 5; Ona pa Rada nám ſcsé vſze tá dati BKM 1789, 360; i se rada na sunci segreva AI 1878, 9; nego za ſzvéto ſtimali, radi poſzlüſali ino TF 1715, 14; nyegovo ſzvéto rejcs radi jo poſzlüsajmo KŠ 1754, 23; radi ſzo náſz prijali bratje KŠ 1771, 408; Radi ga gor primmo BKM 1789, 12; Kak radi csinimo ne ſzpádne nam 'smetnó KM 1790, 16; Sztoga ſzvejta radi naj pojdemo SŠ 1796, 8; radi ospotávajo lüczke náj bougse reje KOJ 1833, V; i máte radi la'zi TA 1848, 4; radi bi zvedli, kak živé AI 1878, 3; Opice rade človeka činejnja nasledüvajo AI 1878, 6; i rad ga je poſzlüſao KŠ 1771, 119; Ponizno krotko ſzrczé Boug vſzigdár rad lübi BKM 1789, 13; rad sze je pomiro z-szoszedmi KOJ 1848, 10; Vsze drügo rad tádaj KAJ 1848, 5; i szam je celi dén rad gladüvao KAJ 1870, 8; Eden dečák se je rad zveplenicami lôdo BJ 1886, 8; Bolvan, steromi sze vszáki rad podáva KOJ 1833, VII; pocsivajôcsi rad bi zazvedo od nyaga szlisejôcse dugovány AI 1875, kaz. br. 1; ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; I vſze lüſztvo ga je rado poſzlüſalo KŠ 1771, 142; sercé, štero se i siromáki rado odpré BJ 1886, 8
2. v zvezi z bi izraža voljo, željo osebka: Rad bi bio tvojemi diteti KOJ 1845, XIII; poglavnika bi sze tüdi radiva resila AI 1875, kaz. br. 3; I etoga bi ti jasz rad dáo KŠ 1754, 254
3. v zvezi biti rad vesel, srečen: Kak szem rad bio, ka szem na lice zemlé prisao KAJ 1870, 85; je sztrasno rad bio etomi sálnomi fticsi KAJ 1870, 21
Svetokriški
Semeranar -ja m prebivalsko lastno ime Smirnčan (?): ſe hualio … Semeranary im. mn. s' to krotko golobizo (III, 259 s.) Morda so mišljeni prebivalci mesta Smirna, danes turš. İzmir.
Pleteršnik
skrnóbən, -bna, adj. 1) unflätig, Cig.; — 2) zornmüthig, grimmig, Burg. (Rok.), Svet. (Rok.); skrnobno se maščevati, Nov.; njegovo oko ni še tako skrnobno, vedno je še krotko, Glas.; — 3) heimtückisch, V.-Cig.; skrnobna žival, C.
Število zadetkov: 13
Dostopnost