Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
brẹgáča, f. das Hügelchen, unbedeutender Berg, M., C.; krt napravi na dan tristo bregač, Št.-Valj. (Rad).
Prekmurski
gospá làstvica -é -e ž podlasica: Goszpá lasztvica pa i krt sze notritiszkata KAJ 1870, 57
SSKJ²
grebálen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se grebe: krt ima močne grebalne nožice
SSKJ²
izpeháti -ám [ispəhati] dov. (á ȃ)
s pehanjem, suvanjem spraviti iz česa: izpehali so ga iz sobe; s silo so jih izpehali na cesto / krt izpeha zemljo iz rova izrije, izrine
    izpeháti se ekspr.
    s težavo priti iz česa: komaj se je izpehal iz gneče; pren. počasi so se le izpehali iz revščine; 
prim. spehati2
Pravopis
izpeháti -ám [pə] dov. izpehánje; drugo gl. pehati (á ȃ) koga/kaj iz česa ~ vsiljivca iz hiše; redk. Krt ~a zemljo iz rova izrije, izrine
izpeháti se -ám se (á ȃ) poud. iz česa ~ ~ ~ gneče |s težavo priti|
SSKJ²
izpodríti -ríjem in spodríti -ríjem dov., izpodríl in izpodrìl in spodríl in spodrìl (í ȋ)
1. z ritjem narediti odprtino, rov pod čim: divji prašiči so izpodrili pot
2. z ritjem poškodovati, uničiti: krt je izpodril sadiko
SSKJ²
izríniti -em dov. (í ȋ)
1. spraviti iz česa, navadno ozkega: krt izrine zemljo iz rova
2. narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor: izrinili so ga iz klopi; fanta so izrinili od mize
3. nav. ekspr. spraviti koga z določenega mesta, položaja, iz družbe: izrinili so ga iz službe / sošolci ga vedno izrinejo iz igre / pri dediščini se ne da izriniti
4. začeti se uporabljati namesto česa, kar je bilo do takrat navadno, v rabi: parniki so izrinili jadrnice; družabni plesi so izrinili ljudske plese / novo čustvo je izrinilo prejšnje
    izrínjen -a -o:
    izrinjen je iz družbe; zaradi hromosti je izrinjen iz življenja
SSKJ²
izríti -ríjem tudi zríti zríjem dov., izríl in izrìl tudi zríl in zrìl (í ȋ)
1. z ritjem spraviti iz česa: črvi so izrili kupčke prahu iz preperevajočega opaža; krt izrije zemljo
2. z ritjem narediti: črv izrije luknjico; izriti si votlino v snegu
3. izpuliti: izriti plevel s korenino
    izríti se tudi zríti se ekspr.
    s težavo priti iz česa ovirajočega: izriti se iz globokega snega / s težavo se je izril izza mize
    izrít tudi zrít -a -o:
    izrita jama; izrita zemlja; s koreninami izrito drevo; 
prim. zriti
Pravopis
izríti -ríjem dov., nam. izrít/izrìt; izrítje; drugo gl. riti (í ȋ) kaj iz česa Krt ~e zemljo iz rova; Črv ~e luknjico; redk. ~ plevel s korenino izpuliti, izruvati
izríti se -ríjem se (í ȋ) poud. iz česa ~ ~ ~ kupa snega |s težavo priti|
Celotno geslo eSSKJ
jéž jéža samostalnik moškega spola [jéš jéža]
    1. manjši sesalec z bodicami po hrbtu, kratkimi nogami in koničastim gobcem, ki živi v gozdu in se v nevarnosti lahko zvije v kroglo; primerjaj lat. Erinaceinae
    2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: ježek, morski jež, iz zoologije morski ježek
    3. manj formalno vrtljivi kovinski nastavek z zobmi za rahljanje zemlje, ki se pritrdi na kultivator
STALNE ZVEZE: beloprsi jež, morski jež
FRAZEOLOGIJA: jebati ježa
ETIMOLOGIJA: = cslov. ježь, hrv., srb. jȇž, rus. ëž, slovaš. jež < pslov. *ježь = litov. ežỹs, ẽžis, latv. ezis, frig. ézis < ide. *h1eg'hi̯o-, sorodno s stvnem. igil, nem. Igel, gr. ekhĩnos in arm. ozni, verjetno iz ide. *h1eg'hi- ‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ - več ...
SSKJ²
končína -e ž (í)
1. nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: končine so poškodovane; členaste končine členonožcev; krt ima lopataste končine; sprednje, zadnje končine / spodnja končina noga; zgornja končina roka; končine pri človeku udi
2. končni del, konec: končino sukanca je približala šivankinemu ušesu; šilasta končina lakastega čeveljčka / zagledali so končino Južne Amerike
♦ strojn. končina vijaka del vijaka, na katerem se začenja navoj; zool. grabežna končina vsaka od dveh sprednjih nog, s katerima bogomolka grabi plen
Prekmurski
kopáč -a m kopač: Za'senijo ji eden gyám goricz na dvajſzeti kopácsov SIZ 1807, 29; pren. Té kopáč [krt], bole oráč, je celo za svoje podzemleno živlejnje stvorjen AI 1878, 10
Celotno geslo Megiser
kort
GLEJ: krt
Celotno geslo eSSKJ
kŕt kŕta samostalnik moškega spola [kə̀rt]
    1. manjši sesalec s črnim kožuhom in lopatastima sprednjima nogama za kopanje, ki živi pod zemljo; primerjaj lat. Talpa
    2. vohun, ki posreduje zaupne informacije o organizaciji, v kateri deluje, drugi organizaciji, državi
FRAZEOLOGIJA: slep kot krt
ETIMOLOGIJA: = cslov. krъtъ, srb. kȑt, rus. krót, češ. krt < pslov. *krъtъ, morda sorodno z litov. krutùs ‛gibčen, živahen’ ali s kertùs iz ide. *(s)ker(H)- ‛rezati, sekati, kopati’ - več ...
SSKJ²
kŕt -a m (ȓ r̄)
manjši sesalec s črnim kožuhom in lopatasto razširjenima sprednjima nogama, ki živi pod zemljo: gredico so razrili krti; zakopan je v knjige kot krt / na vrtu rije krt
Pravopis
kŕt -a m živ. (ȓ ŕ; ȓ) črn kot ~
Celotno geslo Etimološki
kȓt kr̄ta m
Pleteršnik
kr̀t, kŕta (kȓt, Dol.), m. der Maulwurf (talpa europaea); boji se dneva kakor krt; — slepi k., der blinde Maulwurf (talpa caeca), zlati k., der Goldmaulwurf (talpa inaurata), Erj. (Z.).
Prekmurski
kr̀t -a m krt: Krt AI 1878, 10; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10
Celotno geslo Pohlin
krt [kȑt] samostalnik moškega spola

žival krt, LATINSKO: Talpa europaea

Število zadetkov: 92