- zelo sladko umetno sladilo, ki na toploti hitro razpade
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Sprotni
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
Sprotni
čúft samostalnik moškega spola
- navadno v množini jed iz mletega mesa, navadno v obliki kroglic in z omako SINONIMI: čufta, kofta
SSKJ²
gódlja -e ž (ọ̑)
1. gosta juha, ki ostane po kuhanju krvavic, navadno zakuhana s kašo: godlja že vre; poslali so jim godljo in nekaj klobas; zabeljena godlja; pren., slabš. jezikovna godlja
2. ekspr. slaba pijača: te godlje pa že ne bom pil
// slaba jed, navadno redka: menažko opoldanske godlje mu je dal za eno samo cigareto
3. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: pomagal mu je iz godlje; spet si v godlji
● ekspr. lepo godljo si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju
1. gosta juha, ki ostane po kuhanju krvavic, navadno zakuhana s kašo: godlja že vre; poslali so jim godljo in nekaj klobas; zabeljena godlja; pren., slabš. jezikovna godlja
2. ekspr. slaba pijača: te godlje pa že ne bom pil
// slaba jed, navadno redka: menažko opoldanske godlje mu je dal za eno samo cigareto
3. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: pomagal mu je iz godlje; spet si v godlji
● ekspr. lepo godljo si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
izgúba tudi zgúba -e ž (ȗ)
1. primanjkljaj izkupička glede na stroške ali prodajne cene glede na nakupno: izguba se je zmanjšala; podjetje ima pri proizvodnji novega artikla izgubo; bilanca izkazuje izgubo; sredstva za kritje izgube / prodajati v izgubo; ekspr. hišo je prodal v čisto izgubo; pri reji živine je bil na izgubi je imel izgubo; pog. so v izgubi, pa vendar dajejo plače; delati, poslovati z izgubo
// škoda, ki izvira iz česa: zaradi slabo izrabljenih strojev ima tovarna izgubo; milijon izgube
2. glagolnik od izgubiti:
a) prijaviti izgubo dokumentov
b) izguba staršev jo je močno prizadela / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi
c) izguba las; izguba imetja
č) izguba barve; izguba časti
d) izguba roke; izguba sluha, vida; izguba spomina / izguba krvi
e) izguba časa / izguba pravic / izguba čina
3. kar je izgubljeno: izgube obdelovalnih površin zaradi zazidave; energijske, toplotne izgube / nasprotnik je imel velike izgube; publ. oceniti vojne izgube v ljudeh in materialu
4. ekspr., v povedni rabi izraža nepomembnost, nekoristnost česa: delo, poštenost, ljubezen – vse to je bilo po njegovem mnenju izguba; televizija je sama izguba / tvoje govorjenje je le izguba časa
● pog., ekspr. ne poznate ga, samo izgubo imam z njim neprijetnosti, težave; publ. četa je izšla iz boja brez izgub vsi so ostali živi; iti v izgubo marsikaj je šlo v izgubo se je izgubilo; se ni koristno porabilo; pri kuhanju gredo vitamini v izgubo se uničijo; ekspr. nalival je tako previdno, da ni šla niti kapljica v izgubo se ni razlila
♦ agr. klavna izguba izguba teže živali pri zakolu; ekon. planska izguba predvidena s planom; elektr. dielektrične izgube v toploto spremenjena energija v dielektriku; jezikosl. izguba dvojine; šah. izguba figure, partije; prim. zguba
1. primanjkljaj izkupička glede na stroške ali prodajne cene glede na nakupno: izguba se je zmanjšala; podjetje ima pri proizvodnji novega artikla izgubo; bilanca izkazuje izgubo; sredstva za kritje izgube / prodajati v izgubo; ekspr. hišo je prodal v čisto izgubo; pri reji živine je bil na izgubi je imel izgubo; pog. so v izgubi, pa vendar dajejo plače; delati, poslovati z izgubo
// škoda, ki izvira iz česa: zaradi slabo izrabljenih strojev ima tovarna izgubo; milijon izgube
2. glagolnik od izgubiti:
a) prijaviti izgubo dokumentov
b) izguba staršev jo je močno prizadela / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi
c) izguba las; izguba imetja
č) izguba barve; izguba časti
d) izguba roke; izguba sluha, vida; izguba spomina / izguba krvi
e) izguba časa / izguba pravic / izguba čina
3. kar je izgubljeno: izgube obdelovalnih površin zaradi zazidave; energijske, toplotne izgube / nasprotnik je imel velike izgube; publ. oceniti vojne izgube v ljudeh in materialu
4. ekspr., v povedni rabi izraža nepomembnost, nekoristnost česa: delo, poštenost, ljubezen – vse to je bilo po njegovem mnenju izguba; televizija je sama izguba / tvoje govorjenje je le izguba časa
● pog., ekspr. ne poznate ga, samo izgubo imam z njim neprijetnosti, težave; publ. četa je izšla iz boja brez izgub vsi so ostali živi; iti v izgubo marsikaj je šlo v izgubo se je izgubilo; se ni koristno porabilo; pri kuhanju gredo vitamini v izgubo se uničijo; ekspr. nalival je tako previdno, da ni šla niti kapljica v izgubo se ni razlila
♦ agr. klavna izguba izguba teže živali pri zakolu; ekon. planska izguba predvidena s planom; elektr. dielektrične izgube v toploto spremenjena energija v dielektriku; jezikosl. izguba dvojine; šah. izguba figure, partije; prim. zguba
SSKJ²
izkorístek -tka m (ȋ)
teh. količina, navadno izražena v odstotkih, ki pove, kolikšen del snovi, energije, dela je koristno porabljen: izkoristek se je povečal za deset odstotkov; doseči dober izkoristek; izkoristek goriva, rude; izkoristek toplote pri kuhanju s plinom je višji kot pri električnem štedilniku / toplotni izkoristek / efektivni izkoristek delovnega časa efektivna izkoriščenost
♦ agr. klavni izkoristek vse, kar se pridobi z zakolom živali; elektr. svetlobni izkoristek razmerje med oddanim svetlobnim tokom in prejeto električno močjo; izkoristek elektromotorja razmerje med mehansko močjo, ki jo elektromotor oddaja, in električno močjo, ki se elektromotorju dovaja; fiz. mehanski izkoristek razmerje med močjo, ki jo stroj oddaja, in močjo, ki se stroju dovaja
teh. količina, navadno izražena v odstotkih, ki pove, kolikšen del snovi, energije, dela je koristno porabljen: izkoristek se je povečal za deset odstotkov; doseči dober izkoristek; izkoristek goriva, rude; izkoristek toplote pri kuhanju s plinom je višji kot pri električnem štedilniku / toplotni izkoristek / efektivni izkoristek delovnega časa efektivna izkoriščenost
♦ agr. klavni izkoristek vse, kar se pridobi z zakolom živali; elektr. svetlobni izkoristek razmerje med oddanim svetlobnim tokom in prejeto električno močjo; izkoristek elektromotorja razmerje med mehansko močjo, ki jo elektromotor oddaja, in električno močjo, ki se elektromotorju dovaja; fiz. mehanski izkoristek razmerje med močjo, ki jo stroj oddaja, in močjo, ki se stroju dovaja
SSKJ²
Celotno geslo
Frazemi
kúhan Frazemi s sestavino kúhan:
bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm, rdéč kot kúhan ràk, zardéti kot kúhan ràk
bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm, rdéč kot kúhan ràk, zardéti kot kúhan ràk
SSKJ²
máselnik -a [masəu̯nik] m (ā)
1. gastr. močniku podobna jed iz moke, zakuhane v smetano, znana zlasti na Gorenjskem: jesti maselnik
2. nar. usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; (maslene) tropine: namazati maselnik na kruh
1. gastr. močniku podobna jed iz moke, zakuhane v smetano, znana zlasti na Gorenjskem: jesti maselnik
2. nar. usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; (maslene) tropine: namazati maselnik na kruh
SSKJ²
maslén -a -o prid. (ẹ̄)
1. ki je iz masla: maslena zabela
// ki vsebuje maslo: maslen kruh
2. ekspr. pretirano prijazen, vljuden: bil je maslen z ženskami / maslen glas; maslene besede
♦ gastr. (maslene) tropine usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; masleno testo testo, ki vsebuje toliko masla ali maslu podobne maščobe kot moke; kem. maslena kislina kislina, ki nastaja pri razkrajanju masla
1. ki je iz masla: maslena zabela
// ki vsebuje maslo: maslen kruh
2. ekspr. pretirano prijazen, vljuden: bil je maslen z ženskami / maslen glas; maslene besede
♦ gastr. (maslene) tropine usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; masleno testo testo, ki vsebuje toliko masla ali maslu podobne maščobe kot moke; kem. maslena kislina kislina, ki nastaja pri razkrajanju masla
- masléno prisl.:
masleno rumen
Pleteršnik
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
mójster -tra m (ọ́)
1. nav. ekspr. kdor zna kaj dobro, navadno strokovno narediti: ta zidar je mojster; zdravnik je sčasoma postal mojster; v plesu si je želel pokazati se mojstra; ta čevljar velja za mojstra; je mojster za sestavljanje dopisov; mojster v kuhanju, opisovanju narave, streljanju; iron. to je lahko pokvaril samo tak mojster, kot si ti / znan mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku; mojster dleta (dober) kipar; mojster belih strmin (dober) smučar; mojster taktirke dirigent
// umetnik: rad prebira stare mojstre; nesmrtni, veliki mojstri / kot pristavek k imenu mojster Prešeren
// naslov zlasti za starejšega uglednega skladatelja, dirigenta: violino se je učil pri znanem mojstru / kot nagovor kako naj zaigram, mojster / kot pristavek k imenu mojster Gallus
2. do 1962 kdor ima najvišjo usposobljenost v kaki obrtni stroki: mojstri so po vojni prevzeli vodilna mesta v proizvodnji; dati naročilo mojstru; odnosi med vajenci, pomočniki in mojstri / kuharski, predilni, tesarski mojster
● ekspr. mojster skaza kdor dela slabe izdelke; ekspr. mojster in pol velik, dober strokovnjak; vaja dela mojstra za dobro obvladanje česa je potrebna (dolgotrajna) vaja; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; vsak najde svojega mojstra
♦ ekon. cehovski mojster nekdaj lastnik obrtniške delavnice v fevdalizmu; glasb. koncertni mojster vodja violinistov v orkestru; gled. odrski mojster delavec, ki vodi in usklajuje delo odrskih delavcev pri postavljanju in razstavljanju scene; kor. baletni mojster strokovni vodja baletne skupine; rad. tonski mojster kdor pri posnemanju zvoka skrbi, da je zvočni zapis odraz naravnega zvočnega dogajanja; rel. veliki mojster vrhovni predstojnik v viteških redovih; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; nacionalni mojster najvišji naslov igralca, ki ga podeli šahovska organizacija v državi; šport. mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje
1. nav. ekspr. kdor zna kaj dobro, navadno strokovno narediti: ta zidar je mojster; zdravnik je sčasoma postal mojster; v plesu si je želel pokazati se mojstra; ta čevljar velja za mojstra; je mojster za sestavljanje dopisov; mojster v kuhanju, opisovanju narave, streljanju; iron. to je lahko pokvaril samo tak mojster, kot si ti / znan mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku; mojster dleta (dober) kipar; mojster belih strmin (dober) smučar; mojster taktirke dirigent
// umetnik: rad prebira stare mojstre; nesmrtni, veliki mojstri / kot pristavek k imenu mojster Prešeren
// naslov zlasti za starejšega uglednega skladatelja, dirigenta: violino se je učil pri znanem mojstru / kot nagovor kako naj zaigram, mojster / kot pristavek k imenu mojster Gallus
2. do 1962 kdor ima najvišjo usposobljenost v kaki obrtni stroki: mojstri so po vojni prevzeli vodilna mesta v proizvodnji; dati naročilo mojstru; odnosi med vajenci, pomočniki in mojstri / kuharski, predilni, tesarski mojster
● ekspr. mojster skaza kdor dela slabe izdelke; ekspr. mojster in pol velik, dober strokovnjak; vaja dela mojstra za dobro obvladanje česa je potrebna (dolgotrajna) vaja; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; vsak najde svojega mojstra
♦ ekon. cehovski mojster nekdaj lastnik obrtniške delavnice v fevdalizmu; glasb. koncertni mojster vodja violinistov v orkestru; gled. odrski mojster delavec, ki vodi in usklajuje delo odrskih delavcev pri postavljanju in razstavljanju scene; kor. baletni mojster strokovni vodja baletne skupine; rad. tonski mojster kdor pri posnemanju zvoka skrbi, da je zvočni zapis odraz naravnega zvočnega dogajanja; rel. veliki mojster vrhovni predstojnik v viteških redovih; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; nacionalni mojster najvišji naslov igralca, ki ga podeli šahovska organizacija v državi; šport. mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje
SSKJ²
mójstrica -e ž (ọ́)
1. nav. ekspr. ženska, ki zna kaj dobro, navadno strokovno narediti: mojstrica v kuhanju, šivanju; mojstrica ličenja / cvetličarska, frizerska mojstrica / dekle je napenjala vse sile, da se ne bi osramotila pred mojstrico
♦ glasb. koncertna mojstrica vodja violinistov v orkestru; rad. tonska mojstrica ženska, ki pri posnemanju zvoka skrbi, da je zvočni zapis odraz naravnega zvočnega dogajanja; šah. mednarodna mojstrica naslov igralke, za stopnjo nižji od velemojstrice
2. star. mojstrova žena: gospa mojstrica
1. nav. ekspr. ženska, ki zna kaj dobro, navadno strokovno narediti: mojstrica v kuhanju, šivanju; mojstrica ličenja / cvetličarska, frizerska mojstrica / dekle je napenjala vse sile, da se ne bi osramotila pred mojstrico
♦ glasb. koncertna mojstrica vodja violinistov v orkestru; rad. tonska mojstrica ženska, ki pri posnemanju zvoka skrbi, da je zvočni zapis odraz naravnega zvočnega dogajanja; šah. mednarodna mojstrica naslov igralke, za stopnjo nižji od velemojstrice
2. star. mojstrova žena: gospa mojstrica
SSKJ²
múltipráktik -a m (ȗ-á)
1. gospodinjska priprava za mešanje, stepanje, rezanje: pri kuhanju uporablja multipraktik; dati, stresti sestavine v multipraktik; sesekljati, zdrobiti sadje v multipraktiku; zmleti zelenjavo z multipraktikom
2. ekspr. kdor zna dobro narediti mnogo stvari: glasbeni, medijski multipraktik; je pravi vizualni multipraktik, saj njegova umetnost vključuje slikarstvo, kiparstvo, animacijo in modo
1. gospodinjska priprava za mešanje, stepanje, rezanje: pri kuhanju uporablja multipraktik; dati, stresti sestavine v multipraktik; sesekljati, zdrobiti sadje v multipraktiku; zmleti zelenjavo z multipraktikom
2. ekspr. kdor zna dobro narediti mnogo stvari: glasbeni, medijski multipraktik; je pravi vizualni multipraktik, saj njegova umetnost vključuje slikarstvo, kiparstvo, animacijo in modo
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
eSSKJ
pasterizácija pasterizácije samostalnik ženskega spola [pasterizácija]
- uničevanje mikroorganizmov v živilu s kratkotrajnim segrevanjem od 60 do 90 °C z namenom zagotavljanja njegove obstojnosti, varne uporabe
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 56
Dostopnost