Zadetki iskanja
Svetokriški
Svetokriški
polomnjen -a prid. polomljen: vidio shpampet vus polomnen tož. ed. m ǀ vashe restergane guanti, inu polomneni im. mn. m shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste ǀ samerkajo, da taistim levom sobi ſo bilij polomneni im. mn. m, inu parkle odſekane Nastalo po disimilaciji l – l > l – n, prim. pri Kastelec-Vorencu polomnîen ‛contritus’; → prelomnjen.
Svetokriški
lodrica -e ž manjši, sploščen sod: ty ſtarishi vezh skarbè, de ena lodriza im. ed. vina, en mernik shita ym poslu negrè, kakor de bi nyh ſyn, alj hzhi poslu na shli (I/2, 158) ǀ jeſt nejſim nikuli bral, de bi ludje navado imeli merlizhom v' roko poſtavit eno moshno danariou, ali pak en shakel kruha, ali pak eno lodrizo tož. ed. vina (V, 415) Manj. izposojenke iz srlat. luter ‛vrsta posode’. Pleteršnik navaja, da lodríca drži 20 do 40 bokalov (tj. 30 do 60 l) in da se navadno rabi za tovorjenje. Drugi pomen pri Pleteršniku je ‛večji vinski sod, ki drži do 20 kvinčev’, tj. do 1680 l.
Svetokriški
pripravljen -a prid. pripravljen: takushnim greshnikom, inu greshnizam ta paklenski ogjn je perpraulen im. ed. m ǀ ali nej morebiti G: Bug sadosti mozhan, inu perplaunen im. ed. m ſe voiskovati ǀ ta milost Boshja je vſelej perpraulena im. ed. ž naſs supet v'ſvojo S: gnado vſeti ǀ obena ſpisha nej prau perpraulena im. ed. ž ǀ nej s'eniga ſamiga greshnika parpraulena im. ed. ž miloſt Boshja ǀ v'tuoj hishi je enu dobru koſsilu perpraulenu im. ed. s ǀ vſeje perplaunenu im. ed. s ǀ inu ta perprauleni tož. ed. m dol. offer vshgal ǀ ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga tož. ed. m ži. vasho dusho gori vſeti ǀ leta tudi je puksho perprauleno tož. ed. ž imel ǀ premisli tu Nebesku veſſelje perpraulenu tož. ed. s tem sgrevanem greshnikom ǀ vſelej ſo bily perprauleni im. mn. m gnade, inu dobrute ſvoijmu folku deliti ǀ Ner vezh ludy ſe najde, kateri ſo nagneni, inu perplauneni im. mn. m hudu ſodit della ſvoih blishnih ǀ vam ſo ushe perpraulene im. mn. ž te vezne grenkusti ǀ v'pakli vam ſo perpraulenè im. mn. ž te ſtrashne ſpake ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku h'ſuoij ſhlushbi, inu h'sapuvidi vſelej perpraulenih rod. mn. ǀ Bug vaſs bo perpraulene tož. mn. m naſhal ǀ Vidili ſo te lazhne inu poshresh leve, inu medvede, katere parpraulene tož. mn. m dershali ſo, de bi te verne restargali ǀ my vidimo te shtransfinge nam perpraulene tož. mn. ž Zapisi perpl- kažejo na disimilacijo r – r > r – l.
Svetokriški
duhoven -vna prid. duhoven: Duhouni im. ed. m dol. stan ble Bogu dopade kakor deshelski ǀ kakor je shivel Adolphus duhouni im. ed. m dol. ſyn S. Francisca ǀ ona je njegova duhouna im. ed. ž naveſta ǀ veliku veſſelje duhounu im. ed. s, inu teleſſnu ſe vidi ǀ Bug je dusha tiga duhouniga rod. ed. m ſvejta ǀ od veliziga zhuda, inu dohouniga rod. ed. m troshta ǀ katera n'hozhe osdravit od te duhoune rod. ed. ž ſvoje bolesni ǀ druge ſtuarij ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga rod. ed. s ǀ Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu daj. ed. m Ozhetu, inu Paſteriu opravit ǀ Zhe v'Duhouni tož. ed. m ſtan ſtopi ǀ bulshi arznie ſe nenajde sa nasho duhouno tož. ed. ž bolesan ǀ nyh shlahtni Boppen bom na duhouno tož. ed. ž visho reshloshil ǀ koku ſte v'vashim duhounim mest. ed. m ſtanu shiveli ǀ v' duhonem mest. ed. m ſtanu ǀ v'duhonim mest. ed. m ſtanu shlushba je ble G. Bogu dopadezha, kakor v' deshelskim ǀ Taku ſe godi v'bolesni duhouni mest. ed. ž te dushe ǀ kateri ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno or. ed. ž blishnyh iszheo ǀ ti Duhouni im. mn. m Arzati ne bodo mogli tuoje rane osdravit ǀ Glihi vishi ty duhouni im. mn. m Mojſtri imaio ſturiti ǀ od vashih duhounih rod. mn. bolesni bote oſdravili ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh rod. mn. nam ſtury ǀ is doholnih rod. mn. rezhy ſim ſe shpot dellal ǀ ſkusi letu vſem Shkoffom, inu duhounem daj. mn. Gospudom en lep exempel puſtil ǀ naſha duſha je podversena duhounim daj. mn. bolesnom ǀ vuzhiti vashe duhoune tož. mn. m otrozhizhe ǀ shaze duhoune tož. mn. m ſadobiti ǀ od naſs preſhene vſe duhoune tož. mn. ž bolesni ǀ sa nashe dohoune tož. mn. ž bolesſni ǀ pomenio te ſedmere Duhoune tož. mn. ž/s della Svete miloſti ǀ v'nevarnih duhounih mest. mn. bolesnah ſe najde ǀ inu io oskerbel s'dohounimi or. mn. troshti duhovni m duhovnik: En Duhouni im. ed. ga gre obyskat, ga sazhne opominat ǀ ta Duhouni im. ed. je bil hudobin, kakor Balaam ǀ hudizh v' podobi eniga Duhouniga rod. ed. je bil veno Cerkvu prishal ǀ greshinza timu Duhounimu daj. ed. ſe je ſmejala ǀ Je bil smalal eniga Duhouniga tož. ed., inu sapiſſal ǀ prideta dua Duhouna im. dv. to Goſpo obiskat ǀ Mashniki, inu Duhouni im. mn. taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ Duhouni im. mn., kateri v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ Prideio Duhouni im. mn. ga sazhneio pregovariat de bi jo prozh poslal ǀ Faimoshtri, inu drugi Duhouni im. mn. zheſs folk poſtauleni ǀ Duhounij im. mn. ſo bilij od njega pregnali petnajst taushent hudizhu ǀ Tudi veliku Duhounih rod. mn., inu Mashniku ſe fardama ǀ njegovem Duhounem daj. mn. shivesha v' kloshtri je bilu premankalu ǀ velike almoshne je poshilal vbogim Duhounim daj. mn. ǀ ſe perporozhish tem Duhonem daj. mn. ǀ sapovej de bi imeli pojti k'Duhounim daj. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom … inu Duhounom daj. mn. sapovedal ǀ poshle vuprashat te Duhoune tož. mn. ǀ k'ſadnimu poklizheio Dugoune tož. mn. ǀ s'drugimi Duhounimy je govuril or. mn. ǀ S. Germanus Shkoff pride s' ſvojmi Duhonimi or. mn. proſſit Krajla ǀ s'úſemi Duhouni or. mn. je ny nepruti shal Zapis doholnih vsebuje vokalno harmonijo in hiperkorektno zapisani -l- za govorjeni -u̯-.
Svetokriški
mernik m mernik, tj. prostorninska mera pribl. 30 l: en mernik im. ed. shita ym poslu negrè ǀ purgar jo da sa en mernik tož. ed. pſhenize ǀ enimu ſoromaku poſodish en mernik tož. ed. shita ǀ na pusodo dajati en mirnik tož. ed. shita
Svetokriški
milja -e ž milja: leta shena je upijla, inu jokala, de poli mille rod. ed. je jo bilu shlishat ǀ stu mil rod. mn. delezh bi rajshal ǀ pod namy 3579. mill rod. mn. dalezh ǀ dvei, trij mile tož. mn. dalezh pojde, de li ſvojm greshnim shelom vſtreshe ← srvnem. mil(l)e ← lat. mille (passum) ‛tisoč (/dvojnih/ korakov)’
Svetokriški
pojti -jdem dvovid. iti: ob uſe pride, kruha strada, petlat more pojti nedol. ǀ ga puſti prozh smyram poiti nedol. ǀ Iosve sapovej poijti nedol. oshpegat ǀ raijshi ſi isvolio s'nijh velikim terplejniam v'paku k'tej vezhni martri pojtij nedol. ǀ mu sapovej de nema pojtj nedol. v'Egypt ǀ pojdem 1. ed. sa vejtram kamkuli me poneſse ǀ Jeſt poidem 1. ed. v' tvojo Sveto hisho ponishan ǀ nevejm, kam pujdem 1. ed. ǀ neveim kam puidem 1. ed. ǀ sdaj pujdesh 2. ed. v' Jruſalem ǀ kam pudesh 2. ed. ǀ ſam navej kam pojde 3. ed. ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa do ſerza poide 3. ed. ǀ de vam dobru pude 3. ed. na tem, inu na unem ſvejtu ǀ bodo … ſrezho, inu shegen imeli, ter ym dobru puide 3. ed. ǀ pujde 3. ed. k' vezhnimu veſſelju ǀ nepude +3. ed. obijskati, inu ſe perporozhjti timu ſveſtimu Paſterju ǀ bres lona sa nym poideta 3. dv. ǀ kakor pudemo 1. mn. pred oblizhe Boshje offrovati, inu moliti ǀ jutre puidemo 1. mn. s' proceſſio ǀ Sdaj od Ierusalemskiga mesta pojdemo 1. mn. v'tu mestu ſamario ǀ pudete 2. mn. v' tu Nebeſku krajlevſtvu ǀ lahku puidete 2. mn. skuſi urata nebeska ǀ v' kratkem zhaſſu pujdetec 2. mn. is tiga ſvejta ǀ Aku nebote kakor ty nedolshni otrozhizhi, nepujdete +2. mn. v' nebeſſa ǀ vy lahku poidete 2. mn. skuſi, dokler ſte vboſi ǀ otrozy pudeio 3. mn. petlat ǀ kateri ſò v'naglaunem grehu umerli pujdeio 3. mn. v'to vezhno paklensko martro ǀ s'velikim veſseliam, inu troshtam pudejo 3. mn. v'ſvoje truplu, od katiriga nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ bres vſe teshave poideio 3. mn. skuſi lete urata v' nebeſſa ǀ greshniki, ali greshnize, od katerih ſim govuril nepoideio +3. mn. v' nebeſſa ǀ Poide vel. 2. ed. sa Chriſtusam, O kershena dusha, ter pogledaj koku pohleunu klezhi ǀ Pojdi vel. 2. ed. inu tudi ti taku ſturi, kakor je bil ta Samaritan ſturil ǀ poidi vel. 2. ed. tedaj Saul, inu vſe pokonzhai ǀ tvoy grehy ſo tebi odpuszheni, poydi vel. 2. ed. v' myri damu ǀ zhe ſe boysh pred Boga Vſigamogozhiga priti, pojde vel. 2. ed. s' mano tvojo Materio ǀ S. Juri pravi poimo vel. 1. mn./dv. ǀ narpoprej pojmo vel. 1. mn. v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku Meſtu Conſtantinopol ǀ poimo vel. 1. mn. h' pridigi ǀ pojdimo vel. 1. mn. tedaj do Bethlema ǀ Poijdimo vel. 1. mn. tjakaj do Bethlema, ter pogledajmo to Beſsedo, Kir ſe je ſturila ǀ Vaſſ proſſim Nem. Nem. poidite vel. 2. mn. s' mano obyskat eniga bolnika ǀ Pojte vel. 2. mn. v'Libio inu bote vidlli de od velike urozhine vumeraio ǀ poite vel. 2. mn. andohtliu ſe obhajat ǀ Pojdite vel. 2. mn. v'AEgijpt shita Kupiti Oblike deležnika na -l so navedene pri → iti.
Svetokriški
pridevek -vka m pridevek: Nikar li ſamu s'tiga ſvetiga imena Ieſus, ampak tudi s'tiga perdelika rod. ed. Nazarenſkiga doll vſamen de ie ſmert premagal Zapis z l in i je hiperkorekten.
Svetokriški
Tulius m osebno lastno ime Tulij: Tulius im. ed. odgovorj (IV, 426) ǀ Urshoh da Tullius im. ed. (III, 334) ǀ Tullius im. ed. ſe more hualit sa volo ſvoiga lepu govorjena (III, 358) → Cicero; identiteta je potrjena z referenco na robu Tull. l. 2. de nat. Deor. (III, 334), tj. De natura deorum.
Svetokriški
vedro -a s vedro, tj. prostorninska mera pribl. 30 l: Enimu karsheniku pak bo ſadoſti en mernik shita, enn vejdru tož. ed. vina (II, 72) ǀ Vni oſhter jo da sa dvej vejdri tož. dv. vina (II, 71)
Število zadetkov: 11
Dostopnost