Zadetki iskanja
Celotno geslo
Etimološki
bekọ̑n -a m
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
cmériti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑)
lahno jokati s tožečim glasom: otrok sitnari in se cmeri
// slabš. jokati: kaj se cmeriš! cmeri se za prazen nič
lahno jokati s tožečim glasom: otrok sitnari in se cmeri
// slabš. jokati: kaj se cmeriš! cmeri se za prazen nič
SSKJ²
copotánje -a s (ȃ)
glagolnik od copotati: zbudilo ga je škripanje vrat in lahno copotanje / copotanje in ploskanje navzočih; copotanje cokel, konjskih kopit
glagolnik od copotati: zbudilo ga je škripanje vrat in lahno copotanje / copotanje in ploskanje navzočih; copotanje cokel, konjskih kopit
Celotno geslo
Etimološki
čemẹ́ti -ím nedov.
SSKJ²
dahníti in dáhniti -em dov. (ī á)
1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dahnil je v očala in jih obrisal; dahni vame! pren., pesn. smrt ji je dahnila v lice; pomlad je dahnila čez polja
// preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno dahne pozdrav; to je bolj dahnila, kot rekla
// preh., ekspr. dati, vdihniti, vnesti: pisatelj je gradivu dahnil življenje
● pesn. dahniti poljub na čelo rahlo poljubiti
2. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: prijeten hlad je dahnil iz gozda; veter dahne z gora / vame je dahnil duh po listju
// knjiž. zadišati: cvetoče akacije so dahnile v sobo; brezoseb. dahnilo je po pomladi
// nedov., nar. zaudarjati: meso že dahne
1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dahnil je v očala in jih obrisal; dahni vame! pren., pesn. smrt ji je dahnila v lice; pomlad je dahnila čez polja
// preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno dahne pozdrav; to je bolj dahnila, kot rekla
// preh., ekspr. dati, vdihniti, vnesti: pisatelj je gradivu dahnil življenje
● pesn. dahniti poljub na čelo rahlo poljubiti
2. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: prijeten hlad je dahnil iz gozda; veter dahne z gora / vame je dahnil duh po listju
// knjiž. zadišati: cvetoče akacije so dahnile v sobo; brezoseb. dahnilo je po pomladi
// nedov., nar. zaudarjati: meso že dahne
- dáhnjen -a -o:
podoba, lahno dahnjena na steno; v sneg dahnjene stopinje
Celotno geslo
Etimološki
debȋl -a m
SSKJ²
Celotno geslo
Etimološki
drẹ́mati -ljem in -am nedov.
SSKJ²
dremúckati -am nedov. (ȗ)
ekspr. lahno dremati: ded je vso zimo dremuckal na peči; leno je dremuckala na soncu; dremuckal je kakor maček; s smiselnim osebkom v dajalniku malo se mi dremucka
ekspr. lahno dremati: ded je vso zimo dremuckal na peči; leno je dremuckala na soncu; dremuckal je kakor maček; s smiselnim osebkom v dajalniku malo se mi dremucka
Pravopis
drobencáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; (-àt) (á ȃ) poud. |drobiti, lahno hoditi|: ~ okrog hiše
Pravopis
drobencljáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; drobencljánje; (-àt) (á ȃ) poud. |drobiti, lahno hoditi|
Pravopis
drobentéti -ím [be tudi bə] nedov. drobênti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; drobentênje; (-èt/-ét) (ẹ́/ẹ̑ í) poud. |drobiti, lahno hoditi|
Pravopis
drobentíti -ím [be tudi bə] nedov. drobênti -íte, -èč -éča; -íl -íla; drobentênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) poud. |drobiti, lahno hoditi|
Pravopis
drobíti -ím nedov. drôbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, drobljèn -êna; drobljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í)
1. kaj ~ kamenje; ~ kruh v kavo; poud. ~ kos kruha v ustih |počasi jesti|; neobč. ~ sovražnikovo obrambo slabiti; publ. ~ posestvo deliti, cepiti; poud. ~ zgodbice |lahkotno pripovedovati|; poud. drobiti z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |lahno udarjati|
2. Ščinkavci veselo ~ijo |pojejo|; poud. ~ proti domu |hoditi s kratkimi hitrimi koraki|
drobíti se -ím se (í/ȋ í) Kruh se že ~i
1. kaj ~ kamenje; ~ kruh v kavo; poud. ~ kos kruha v ustih |počasi jesti|; neobč. ~ sovražnikovo obrambo slabiti; publ. ~ posestvo deliti, cepiti; poud. ~ zgodbice |lahkotno pripovedovati|; poud. drobiti z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |lahno udarjati|
2. Ščinkavci veselo ~ijo |pojejo|; poud. ~ proti domu |hoditi s kratkimi hitrimi koraki|
drobíti se -ím se (í/ȋ í) Kruh se že ~i
SSKJ²
Celotno geslo
Etimološki
hemoroȋdi -ov m mn.
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
izgúbljati -am tudi zgúbljati -am nedov. (ú)
1. nehote, nepričakovano prihajati v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: otroci izgubljajo kape, rokavice / izgubljati sled
2. s širokim pomenskim obsegom postajati revnejši za
a) kako stvar: izgubljati dlako, lase, perje / med izgublja med zorenjem odvečno vodo
b) kako lastnost: izgubljati bistrost, lesk, ostrino, popolnost; izgubljati moč, pomen, veljavo; kosti starega človeka izgubljajo prožnost; denar izgublja na vrednosti izgublja vrednost / izgubljati veselje do dela / sonce že izgublja svojo moč; običaji izgubljajo prvotni značaj
c) kak telesni organ ali njegovo delovanje: izgubljati vid; izgubljati kri krvaveti / izgubljati telesno težo hujšati; izgubljati zavest
č) kaj, s čimer kdo razpolaga: izgubljati čas s čakanjem / izgubljati oblast
3. z oslabljenim pomenom z neuspehom končevati določene procese, v katerih nastopata navadno dve nasprotni strani: naši igralci izgubljajo; jezi ga, da vedno izgublja; izgubljati na dirkah, pri igri; pren., publ. premog izgublja bitko z nafto
● ekspr. zadnje čase samo še izgubljam moje delo ni cenjeno; nimam več ugleda; ekspr. ne izgubljajva več besed o tem ne govoriva več o tem; ekspr. s tem ne bom izgubljal časa se ne bom ukvarjal; ekspr. nikar ne izgubljaj glave ostani priseben; naše moštvo izgublja korak z vodečim moštvom zaostaja za njim; ekspr. ne izgubljaj poguma bodi, ostani pogumen; ekspr. izgubljati tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; letalo izgublja višino leteč se hitro približuje zemlji; ekspr. za vsako malenkost izgublja živce se razburja; publ. izgubljati iz vida pravo poslanstvo kulture ne upoštevati, zanemarjati; publ. ljudje izgubljajo izpred oči tisto, kar je bistveno ne mislijo, pozabljajo
1. nehote, nepričakovano prihajati v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: otroci izgubljajo kape, rokavice / izgubljati sled
2. s širokim pomenskim obsegom postajati revnejši za
a) kako stvar: izgubljati dlako, lase, perje / med izgublja med zorenjem odvečno vodo
b) kako lastnost: izgubljati bistrost, lesk, ostrino, popolnost; izgubljati moč, pomen, veljavo; kosti starega človeka izgubljajo prožnost; denar izgublja na vrednosti izgublja vrednost / izgubljati veselje do dela / sonce že izgublja svojo moč; običaji izgubljajo prvotni značaj
c) kak telesni organ ali njegovo delovanje: izgubljati vid; izgubljati kri krvaveti / izgubljati telesno težo hujšati; izgubljati zavest
č) kaj, s čimer kdo razpolaga: izgubljati čas s čakanjem / izgubljati oblast
3. z oslabljenim pomenom z neuspehom končevati določene procese, v katerih nastopata navadno dve nasprotni strani: naši igralci izgubljajo; jezi ga, da vedno izgublja; izgubljati na dirkah, pri igri; pren., publ. premog izgublja bitko z nafto
● ekspr. zadnje čase samo še izgubljam moje delo ni cenjeno; nimam več ugleda; ekspr. ne izgubljajva več besed o tem ne govoriva več o tem; ekspr. s tem ne bom izgubljal časa se ne bom ukvarjal; ekspr. nikar ne izgubljaj glave ostani priseben; naše moštvo izgublja korak z vodečim moštvom zaostaja za njim; ekspr. ne izgubljaj poguma bodi, ostani pogumen; ekspr. izgubljati tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; letalo izgublja višino leteč se hitro približuje zemlji; ekspr. za vsako malenkost izgublja živce se razburja; publ. izgubljati iz vida pravo poslanstvo kulture ne upoštevati, zanemarjati; publ. ljudje izgubljajo izpred oči tisto, kar je bistveno ne mislijo, pozabljajo
- izgúbljati se tudi zgúbljati se
1. prihajati v položaj, v katerem osebek ne ve, kje natančno je in kam mora iti: izgubljati se zaradi megle; izgubljati se v gozdu
// nav. ekspr., s prislovnim določilom čezmerno, pretirano ukvarjati se s čim: izgubljati se v iskanju novega; izgubljati se v malenkostih; izgubljati se v podrobnostih
2. ekspr. začenjati živeti v nasprotju z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: fant se vedno bolj izgublja
3. navadno s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati
a) neviden: pot se je izgubljala in spet prikazovala; cesta se za vasjo izgublja v gozd; telefonske žice se izgubljajo med vejami / knjiž. pokrajina se izgublja v megli
b) neslišen: glasovi se počasi izgubljajo; govorjenje se je izgubljalo v ropotu / koraki se počasi izgubljajo po hodniku
// knjiž. prehajati v kaj drugega: hrib se proti jugu izgublja v lahno nagnjen svet; sadovnjak se izgublja v polje
4. ekspr. počasi, skoraj neopazno odhajati: ljudje so se izgubljali v hiše; drug za drugim so se izgubljali skozi vrata
5. približevati se koncu obstajanja: strah se polagoma izgublja / publ. gospodarski pomen se pri tej akciji izgublja
// z zmanjševanjem rabe, uporabe približevati se koncu obstajanja: nekateri izrazi se izgubljajo; stare šege se izgubljajo
● ekspr. ob vsaki pripombi se je govornik izgubljal ni znal nadaljevati; ekspr. hiše se izgubljajo po pobočjih so raztresene; ekspr. obraz se mu je kar izgubljal pod veliko kapo kapa je bila prevelika v primeri z obrazom
- izgubljajóč tudi zgubljajóč -a -e:
izgubljajoč čas s čakanjem na vlak, ni mogel vsega opraviti; hribi, izgubljajoči se v daljavi
Jezikovna
Izvor priimkov »Trkman« in »Škvarč«
Zanima me, kako je nastal priimek Trkman in kako priimek Škvarč.
Oba mi zvenita precej neslovensko, čeprav so moji stari starši nedvomno Slovenci. Gre za slovenska priimka? Kaj pomenita?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 58
Dostopnost