Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
dívji -a -e prid. (í)
1. ki živi, raste svobodno v naravi: divji golob, zajec; v starem štoru je našel divje čebele; cepiti divjo češnjo; jata divjih rac; divje in gojene rastline; divje in domače živali
2. ki še ni kultiviran, civiliziran: ti kraji so še zelo divji / divja dolina, pokrajina; divja, nedotaknjena narava / divji predeli celine; film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran / divja plemena ki živijo na zelo primitivni stopnji družbenega razvoja
3. ki se ne da ukrotiti: konja je prodal, ker je bil divji / pri sosedu imajo zelo divjega psa / bik je ves divji razgrajal po vasi razdražen
4. nav. ekspr. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: tega divjega človeka se vsi izogibajo; bal se je divje drhali, ki je pustošila po deželi / imel je divje navade / otroci so tako divji, da jih komaj krotim neugnani, razposajeni
// ekspr., v povedni rabi zelo jezen: kmalu se vrni, sicer bo oče divji; divji ko ris / na koga je tako divji? ves divji je nanj
// ki izraža, kaže divjost, veliko jezo: divji obraz; ustrašil se je njegovega divjega pogleda / opazil je divji blesk v njegovih očeh / zaslišal se je divji lajež psov
5. ekspr., navadno v povedni rabi ki se boji tujih ljudi: ne bodi tako divji in pridi bližje
6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: prijela ga je divja jeza; ljubil jo je z divjo strastjo / zaslišal se je divji krik, smeh / vnel se je divji boj / mraz je sicer divji, a snega ni; začutil je divjo lakoto
// ki ima veliko hitrost, silovitost: pognal je konja v divji dir; od divje vožnje z avtomobilom ga boli glava / utrujen od divjega plesa
7. ekspr., s širokim pomenskim obsegom čuden, nenavaden: to je napravilo nanj prav divji vtis; imel je divje sanje / vedno nosi obleke divjih barv
8. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: divji lov; divja gradnja črna gradnja; divje odlagališče nezakonito odlagališče odpadkov v naravi / divji zakon skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / divji lovec, ribič
● 
pog., ekspr. ves divji je na meso zelo rad ga je; pog., ekspr. divji je na ženske ima veliko slo po ženskah
♦ 
bot. divji bezeg; divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum; divja roža šipek; etn. divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divja jaga po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki; vrtn. divja mladika mladika, ki zraste iz starega tkiva; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; divja koza gams
    dívje prisl.:
    divje kričati; divje rasti; divje voziti; divje romantična pokrajina; divje smo navijali za naše moštvo
     
    ekspr. divje ga je imelo, da bi ga udaril komaj se je premagoval; sam.: nekaj divjega je v njegovi naravi
Celotno geslo ePravopis
evrazijčev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
evrazijčeva evrazijčevo pridevnik
IZGOVOR: [eu̯rázijčeu̯], ženski spol [eu̯rázijčeva], srednji spol [eu̯rázijčevo]
Pravopis
..ež m. prip. obr.
1. člov. 'vršilec' grábež, gúlež, hlínež, klátež, motovílež
2. člov. 'opravkar' bábež, búrkež, prismódež, trápež
3. člov. 'nosilec lastnosti' brezbóžnež, duhovítež, hudôbnež
4. člov. 'poudarjenost' heródež, júdež
5. člov. 'ime, priimek' Jánež, Lúkež
6. 'vršilnik' bódež, kájfež
7. 'dejanje' drémež, krádež, lájež, tépež, vŕvež
8. 'rezultat dejanja' čúdež, čŕtež, délež
9. 'snov' bélež
gonjáč gonjáča samostalnik moškega spola [gonjáč]
    1. kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonič
    2. kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri skupnem lovu
    3. navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili h kaki dejavnosti
    4. srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonič
FRAZEOLOGIJA: gonjač sužnjev
ETIMOLOGIJA: goniti
háski háskija; in husky samostalnik moškega spola [háski]
    srednje velik pes z gosto dlako bele in sive barve, pokončnimi uhlji in svetlo rjavimi ali modrimi očmi; SINONIMI: sibirski haski
STALNE ZVEZE: sibirski haski
ETIMOLOGIJA: husky
SSKJ²
krvoslédec -dca m (ẹ̑)
lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi: glasen lajež krvosledcev
Celotno geslo Sinonimni
krvoslédec -dca m
lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledipojmovnik
SINONIMI:
lov. barvar, knj.izroč. krvosledni pes, lov. sledar
GLEJ ŠE: pes
SSKJ²
láj -a m (ȃ)
knjiž. lajanje, lajež: zaslišati laj; pasji laj
lájanje lájanja samostalnik srednjega spola [lájanje]
    1. oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa; SINONIMI: lajež
      1.1. ekspresivno oglašanje s temu podobnimi zvoki; SINONIMI: ekspresivno lajež
    2. slabšalno glasno, zadirčno govorjenje; SINONIMI: slabšalno lajež
    3. slabšalno zavzeto kritiziranje, izražanje svojih stališč, navadno neutemeljeno; SINONIMI: slabšalno lajež
FRAZEOLOGIJA: lajanje v luno
ETIMOLOGIJA: lajati
Svetokriški
lajanje s lajanje, lajež: v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje jese … tu paſie lajajne im. ed., inu opraulajne, te ſmerdlive nezhiſtoſti, inu presheshtva (II, 453) ǀ ponozhi vam teshku pride poshlushat jok eniga otroka, lajanie tož. ed. eniga pſa (II, 244)
lájati lájam nedovršni glagol [lájati]
    1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
    2. slabšalno glasno, zadirčno govoriti
    3. slabšalno zavzeto kritizirati, izražati svoja stališča, navadno neutemeljeno
FRAZEOLOGIJA: lajati kot pes, lajati na napačno drevo, lajati v luno, Pes, ki laja, ne grize., Psi lajajo, karavana gre dalje.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. lajati, hrv., srb. lȁjati, rus. lájatь, češ. lát < pslov. *lajati iz ide. korena *lah2-, ki je posnemal pasji lajež in manj artikulirane človeške glasove, tako kot litov. lóti, latv. lãt, stind. rā́yati, alb. leh - več ...
Celotno geslo Etimološki
lȃjati -am nedov.
lájež láježa samostalnik moškega spola [láješ láježa]
    1. oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa; SINONIMI: lajanje
      1.1. ekspresivno oglašanje s temu podobnimi zvoki; SINONIMI: ekspresivno lajanje
    2. slabšalno glasno, zadirčno govorjenje; SINONIMI: slabšalno lajanje
    3. slabšalno zavzeto kritiziranje, izražanje svojih stališč, navadno neutemeljeno; SINONIMI: slabšalno lajanje
ETIMOLOGIJA: lajati
SSKJ²
lájež -a m (ȃ)
glagolnik od lajati: od daleč se sliši lajež; glasen lajež; lajež lisice, psov / lajež strojnic
Pravopis
lájež -a m z -em pojm. (ȃ) pasji ~
Celotno geslo Sinonimni
lájež -a m
GLEJ SINONIM: lajanje
Pleteršnik
lȃjež, m. das Gebell, Zv., Let., Erj. (Izb. sp.).
SSKJ²
lomást1 in lomàst -ásta m (ȃ; ȁ áknjiž.
1. hrušč, trušč: lomast ledovja in reke; lomast, kakor bi se podirali stoletni hrasti / okoli čebelnjaka se je slišal lomast in pasji lajež lomastenje
2. ekspr. kdor lomasti: dve toni težek lomast zdrobi vse, kar mu pride pod parklje
Pravopis
pès1 psà m živ. (ə̏ ȁ) lajež ~a; lovski, službeni ~; poud.: biti lačen kot ~ |zelo|; vdan kot ~ |zelo, brezpogojno|; gledati se kot ~ in mačka |sovražiti se|; ozmerjati koga kot ~a |zelo, neusmiljeno|; Preskrba je na ~u |zelo slaba|; člov., nizk. |hudoben, nasilen človek|; zmer. Prekleti ~
psíca -e ž (í) ~ z mladiči; člov., nizk.
psíčin -a -o (ȋ)
SSKJ²
sledár -ja m (á)
srednje velik lovski pes rjave barve z visečimi uhlji in gosto, kratko dlako: gojiti sledarje
// lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi; krvosledec: lajež sledarjev
Število zadetkov: 28