Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
častít -a -o prid. (ȋ) star. spoštovan, cenjen: to je častit gospodar; dekle je iz častite hiše / v vljudnostnem nagovoru častiti bralci! kot pristavek za duhovnika, redovnika častiti gospod; zahvaljujemo se častiti duhovščini; častita sestra Serafina
// ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti; častitljiv: tedaj je spregovoril častit starec; stara, častita lipa; sam.: tako je naročila častita častita sestra, redovnica
SSKJ
dehtéti -ím [dəh tudi deh] nedov., dehtì tudi dêhti (ẹ́ í) 
  1. 1. knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: rožni grm ne dehti več; lipa opojno dehti; brezoseb. dehtelo je po zemlji in drevju / ekspr. v parku je dehtela pomlad
  2. 2. star. zelo želeti, hrepeneti: njeno srce je dehtelo slišati to besedo; v njej vse dehti po ljubezni
    dehtèč -éča -e: dehteči vrtovi; dehteče cvetlice
SSKJ
doklèr in dókler in dòkler vez. (ȅ; ọ̑; ȍ) v časovnih odvisnih stavkih  
  1. 1. z nedovršnim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega: dokler je zakon v veljavi, se ga je treba držati; revež bo, dokler bo živ; dokler smo imeli denar, smo kupovali knjige; tega ne bi dovolil, dokler bi imel še kaj oblasti nad njo
    ●     upamo, dokler živimo; preg. dokler lipa cvete, ji ne manjka čebel v sreči ima človek dosti prijateljev
  2. 2. z zanikanim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem: gledal je za njo, dokler ni izginila za hišo; varuj otroka, dokler se ne vrne mati / ni miru, dokler vse ne spi / brez nikalnice: star. žanjejo ves dan, dokler da zaide sonce; zastar. bolj dan na dan brli življenja sveča, dokler ji reje zmanjka, in ugasne (F. Prešeren)
SSKJ
gostovéjen -jna -o prid. (ẹ̑) gostovejnat: gostovejna lipa
SSKJ
kàr vez. (ȁ) 
  1. 1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku; kolikor: les, kar ga je treba, dobiš v zadrugi
    // ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje visoke mere, stopnje: ves je falot, kar ga je; kosci so hiteli, kar se je dalo; beži, kar ga nesejo noge / izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel / v prislovni rabi, piše se tudi brez vejice: naj stane kar hoče; odgovoril je kar se da prijazno karseda
    // to je najbolj usodna odločitev, kar jih pozna naša zgodovina
  2. 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje meje v preteklosti, od katere poteka dejanje nadrednega stavka; odkar: ni še deset minut, kar je šel tod mimo; kar je oženjen, ne zahaja več v gostilno; ta lipa stoji, kar vaščani pomnijo
SSKJ
košàt -áta -o prid. (ȁ ā) 
  1. 1. ki ima dosti bujno razraščenih vej: košat hrast; na dvorišču je stala košata lipa; košato drevo / košate veje
    // gost, bujno razraščen: košati lasje; dvignil je košate obrvi / košat rep; košata glava s košatimi lasmi
  2. 2. ekspr. zelo in lepo razvit: košata ženska / ima košata ramena široka
    // v tej obleki je videti zelo košata debela
  3. 3. ekspr. mogočen, imeniten: ne daleč je stala košata domačija / nosi košate obleke
    // oblasten, prevzeten: košat pa ni bil / košato govorjenje
    košáto prisl.: košato hoditi, se nositi; košato je sedel za mizo
SSKJ
krásen -sna -o prid., m. spol stil. krasán, ž. spol stil. krasnà; krasnéjši (ȃ) nav. ekspr. zelo lep: imela je krasen obraz; zdela se mu je krasna; krasna dekleta / v rokah je držala krasen šopek; krasna stara cerkev / dajal mu je krasen zgled / imel je krasen tenor / naredil se je krasen dan / od tod je krasen razgled; najkrasnejšo senco je dajala lipa / spomin na krasen čas / iron. to je pa res krasna druščina
// zelo dober, pošten: to so krasni ljudje; je pa res krasen fant
    krásno prisl.: cvetje krasno diši; krasno se zna obvladati; to se pa res krasno sliši / v medmetni rabi krasno, jutri gremo od tod
SNB
látvijščina -e ž (á)
latvijski jezik; letonščinaSSKJ: Ob hrastu je tradicionalno drevo lipa, ki ji v latvijščini nekako domače pravijo – liepa E ↑látvijski
SSKJ
lípa -e ž (í) 
  1. 1. košato drevo z mehkim lesom, srčastimi listi in dišečimi cveti: lipa cvete; sedeti pod lipo; stara lipa; lipa sredi vasi / pog. rezljati konjičke iz mehke lipe lipovega lesa
    // pog. lipovo cvetje: nabirati lipo
  2. 2. v zvezi sobna lipa lesnata sobna rastlina z velikimi mehkimi srčastimi listi
SNB
lípaSSKJ -e ž (í)
    lípa správe -e -- ž (í, ȃ)
    1. lipa, posajena leta 1989 na ljubljanskem pokopališču Žale kot simbol slovenstva, prizadevanja za narodno spravo in želje po pokopu žrtev pobojev ob koncu druge svetovne vojne: Na Žalah bo tudi spominska slovesnost ob lipi sprave
    2. takšna lipa v drugih slovenskih krajih: Neznanec je poškodoval lipo sprave na Slovenskem trgu v Kranju
SSKJ
lípec -pca m (ȋ) nar. lipi podobno drevo z nekoliko manjšimi listi; lipovec: Vse bom posekal, kar mi bo prišlo pod sekiro, bodi si lipa ali pa lipec (F. Levstik)
SSKJ
lípica -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od lipa: ležati pod zeleno lipico
♦ bot. gozdna rastlina z rdeče-rumenimi cveti v grozdih; vimček
SSKJ
lípovec -vca m (í) 
  1. 1. lipi podobno drevo z nekoliko manjšimi listi: lipa in lipovec
  2. 2. pog. lipov čaj: vroč lipovec
    // nar. lipovo cvetje: nabirati lipovec
    ♦     čeb. lipov med
SNB
litopunktúra -e ž (ȗ) ekol., po Marku Pogačniku
1. metoda zdravljenja zemlje, podobna akupunkturi, temelječa na filozofskih in geomantičnih raziskavah zemljinih energijskih vibracij in blokad: Če je pretok energije oviran, ga akupunktura vzpostavi z iglami, ki jih zabadamo v energetske točke, litopunktura pa s pozicioniranjem kamnitih stebrov na energetske točke v pokrajini
2. skulptura z izklesanimi kozmogrami, risbami energetskih valovanj in arhetipov nekega kraja, arhitekture, bitja, namenjena za zdravljenje zemlje, temelječe na filozofskih in geomantičnih raziskavah zemljinih energijskih vibracij in blokad: Dodani so litopunktura, z lesenimi čoki obkrožena lipa, nekaj zvezdastih tlakov in še grobo betoniran zidec ob pločniku E iz gr. líthos 'kamen' + lat. punctūra 'zbodljaj'
SSKJ
molíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. imeti, ohranjati kaj v položaju, da seže bolj daleč kot sosednje stvari: pes je molil jezik iz gobca; zvonček že moli cvet izpod snega; čez mizo je molila lipa svoje veje / hiša je molila svojo rdečo streho kvišku / moliti dlan za plačilo nastavljati; molila je roke proti meni iztegovala; moliti roko v pozdrav
    ●     star. fige, jezik moliti kazati; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven moli v gostilni; ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. moliti vse štiri od sebe ležati v sproščenem položaju, navadno z iztegnjenimi nogami, rokami; ekspr. moliti komu dokaze pod nos povedati, predložiti mu jih, navadno nekoliko škodoželjno
  2. 2. hoteti dati, izročiti kaj, držeč pred seboj: molila mu je nekakšen dokument; molil ji je kozarec; moli mu telefonsko slušalko
    molèč -éča -e: pes je ležal, moleč jezik iz gobca; moleč noge od sebe, je ležal pod drevesom
SSKJ
njén -a -o zaim. (ẹ́) 
  1. 1. izraža svojino bitja, osebe ženskega spola, ki je govoreči ne enači s seboj in je ne ogovarja, ali stvari ženskega spola, o kateri je govor: njen dežnik, klobuk; gora in njen vrh; njena hiša; posestvo bo njeno / njeni lasje; njena postava
  2. 2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi, stvari: njena domišljavost, skrb; ta misel ni njena; njeno prepričanje
    // izraža razmerje med tem bitjem, osebo, stvarjo in okolico: naša domovina in njen položaj v svetu; njena čast; njeno dobro ime
  3. 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do tega bitja, osebe, stvari: njen oče, ženin / njene prijateljice / nova literarna smer in njeni predstavniki
  4. 4. izraža izhajanje od tega bitja, osebe, stvari: lipa in njen les; njen pozdrav; njena pomoč; srna in njeno meso; njeno petje; njeno pismo staršem
  5. 5. pog. izraža (stalno) povezanost s tem bitjem, osebo, stvarjo: njen pisatelj je Cankar; to je spet ena (od) njenih muh; njene palačinke so kuharsko čudo
  6. 6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: njenemu Mihcu je vse dovoljeno
    // v nekaterih državah izraža spoštovanje: njeno kraljevsko veličanstvo
    ●     star. bliža se ji njen čas porod; pog. njen tip so dolgolasci ustrezajo njenemu okusu, predstavam; ekspr. otroka sta čisto njena njej podobna; prisl.: soba je opremljena po njeno; sam.: pog. njenega ni doma njenega moža; njene so izselili njene bližnje sorodnike; pog. njena bo obveljala njena odločitev; tu ni dosti njenega njene lastnine; po njenem to ni prav po njenem mnenju; prim. njegov, njihov, njun
SSKJ
odcvétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) približevati se koncu cvetenja: lipa že odcveta; pren., ekspr. spoznala sta se v letih, ko je že odcvetala
    odcvetajóč -a -e: obstala sta pod odcvetajočo jablano; odcvetajoče lepotice
SSKJ
primarúha medm. (ū) star.  
  1. 1. izraža podkrepitev trditve: slabo kaže, primaruha
  2. 2. izraža začudenje, presenečenje: primaruha, kakšna lipa
SSKJ
razcvítati se -am se nedov. (ȋ) star. razcvetati se: lipa se že razcvita / dekle se razcvita / mesto se vedno bolj razcvita / zaradi ugodnih razmer se je razcvitala umetnost
SSKJ
razprostírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razprostirati posteljnino; prodajalka je razprostirala pred njo prt za prtom / orel razprostira krila, da bi vzletel / razprostirati roke v objem širiti; pren., pesn. noč razprostira svoj temni pajčolan
    // delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razprostirati pregrinjala po posteljah
    ●     ekspr. lipa daleč razprostira svoje veje ima dolge, široke veje
  2. 2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razprostirati lan, zrnje, da se suši
    razprostírati se s prislovnim določilom  
    1. 1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: nad vasjo se razprostira gozd; na ravnini se razprostirajo žitna polja; razprostirati se v daljavo, širino / nad gorami se je razprostiralo modro nebo; pren. mir se razprostira nad pokrajino
    2. 2. nav. ekspr. prihajati na kako površino, navadno veliko: megla se razprostira po dolini; čez senožeti se razprostirajo vedno daljše sence
    razprostirajóč -a -e: okoli gradu razprostirajoči se vrtovi
Število zadetkov: 27