Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
ámen Frazemi s sestavino ámen:
bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], kàkor ámen [v očenášu]
Celotno geslo eSSKJ
bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam]
    1. kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic
    2. ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje
    3. smola zlasti iglastih dreves ali grmov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...
Celotno geslo Vezljivostni G
básati bášem tudi básam nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.
Celotno geslo Vezljivostni G
belíti2 in béliti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati mastno kaj s čim
Solato je belila z oljem.
SSKJ²
bláto -a s (á)
1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu
// ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: utoniti, valjati se v blatu
2. pri prebavi neizkoriščeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: bolnikovo blato ima nenavadno barvo; bolnik težko iztreblja blato; pregledati blato; gosto, redko blato / iti na blato iztrebiti se
3. tudi mn., nar. močvirje: izsuševanje Kobariškega blata; V daljavi nekje proti Škocjanu so se svetila blata kot razlito srebro (I. Pregelj)
● ekspr. z združenimi močmi se bomo izvlekli iz blata rešili iz težkega položaja; ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. nasprotniki me obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo
♦ elektr. anodno blato ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; med. zdravilno blato za zdravilne blatne kopeli
Celotno geslo eSSKJ
čéveljc čéveljca samostalnik moškega spola [čévəlc]
    1. navadno v množini, ekspresivno čevelj
      1.1. navadno v množini čevlju podobno obuvalo za psa; SINONIMI: čeveljček
STALNE ZVEZE: lepi čeveljc
ETIMOLOGIJA: ↑čevelj
Celotno geslo Sinonimni
drágo nač. prisl.
izraža, da kaj stane veliko denarja
SINONIMI:
po visoki ceni, za visoko ceno, ekspr. mastno, ekspr. slano, ekspr. za dragi denar
GLEJ ŠE: poceni2, vrniti, stati2
Celotno geslo Frazemi
dréta Frazemi s sestavino dréta:
vléči dréto
Celotno geslo Frazemi
gôra Frazemi s sestavino gôra:
bíti náše gôre líst, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, da bi gôre premíkal, práva gôra, premíkati gôre, [samó, le] vŕh ledéne gôre, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], vêlik kot gôra, za devêto goró
SSKJ²
gós -í ž (ọ̑)
1. velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in dolgim vratom: gos čofota, gaga; gojiti, pitati gosi; speči mastno gos / divje gosi letijo v klinu
♦ zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons; njivska gos divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis
2. slabš. neumna, navadno tudi domišljava ženska: ona je navadna gos; ta gos mi ne bo ukazovala; neumna, zaljubljena gos
Planinstvo
gréz -a m
Celotno geslo Vezljivostni G
izpísati in izpisáti -píšem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj namensko prepisati kaj
/Z vso skrbnostjo/ si je izpisal metafore (iz pesmi).
2.
kdo/kaj napisati koga/kaj z vsemi čr kam i
/Z vso skrbnostjo/ je izpisal vsa kratična imena.
3.
kdo/kaj napisati kaj na/v koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
/Z vso skrbnostjo/ je na zidove po sosednjih hišah izpisal vsa imena.
4.
iz administracije kdo/kaj označiti kaj 'glas'
Stenografka je izpisala samoglasnik /s posebnim znakom/.
Celotno geslo Frazemi
koríto Frazemi s sestavino koríto:
bíti pri korítu, príti do koríta, sedéti pri korítu, sípati zláta kámena v koríto
SSKJ²
lasíšče -a s (í)
del kože na glavi, na katerem rastejo lasje: masirati, umivati lasišče; čisto, mastno lasišče; srbenje lasišča
// lasje1: bujno lasišče / prodaja umetnih lasišč lasulj
Celotno geslo Etimološki
lípa -e ž
Celotno geslo Hipolit
mastan (mastan, mestan) pridevnik

PRIMERJAJ: mastno

Vorenc
mastan prid., F5, laver, -ris, enu ṡeliṡzhe lipú diſſezhi v'vodah raſte, ima maſtnu, inu ravnu ſhibovje, ſhiroku perje na ṡèlie vleizhe; pingvinarius, -a, -um, kateri maſtne, ali tolſte rizhy lubi; pingvis, -ve, tolſt, maſtán, debel, vpitan; praepingvis, -gve, pretólſt, ſylnu tólſt, inu maſtán; sagina, -ae, ena tolſta, maſtna ṡhpiṡha ṡa pitanîe, katera dobru pita, inu tolſtu ſtury; prim. mastno 
SSKJ²
másten -tna -o prid., mástnejši (á)
1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa; mastni ocvirki; mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk
// zelo zabeljen: žganci so bili rahli in mastni; rad ima mastne jedi
// nav. ekspr. zelo debel, rejen: vzredili so mastnega prašiča / človek z mastnimi lici
2. pokrit z maščobo: njegovi lasje so bili gladki in mastni / mastna površina / ekspr. masten kamen
// umazan od maščobe, masti: bil je masten okrog ust; mastna skleda, žlica
3. mehek, lepljiv: masten gnoj; mastna glina, zemlja; mastno apno, blato / mastne njive
4. ekspr. zelo velik, obilen: masten dobiček, zaslužek; masten plen; dati mastno napitnino / službo ima mastno zelo donosno
5. ekspr. nespodoben, nedostojen: pripovedovati mastne šale, zgodbice / mastna kletev, psovka
● ekspr. masten glas pretirano prijazen; publ. mastni tisk krepki in polkrepki tisk; nar. štajersko mastna nedelja pustna nedelja; ekspr. dobil je mastno zaušnico silovito, močno
♦ agr. prašič mastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje slanine; grad. mastna malta malta s povečano količino apna; kozm. mastna koža koža, ki izloča veliko maščobe; min. mastni sijaj sijaj kot pri z mastjo prevlečeni površini; usnj. mastno strojenje strojenje z ribjim oljem na irh
    mástno prisl.:
    mastno in slastno se gostiti; to so morali mastno plačati; mastno je zaklel
    mástni -a -o sam.:
    mastne pripovedovati; naložila sta mu precej mastnih; pojesti nekaj mastnega
Pravopis
másten -tna -o; -ejši -a -e (á; á) ~ kos mesa; poud.: ~ zaslužek |zelo velik, obilen|; ~a šala |nespodobna|; ~a zaušnica |silovita, močna|
mástni -a -o (á) publ. ~i tisk krepki tisk
mástna -e ž, pojm., rod. mn. -ih (á) poud. pripovedovati ~e |nespodobne šale|
mástno -ega s, snov. (á) pojesti kaj ~ega
mástnost -i ž, pojm. (á)
Celotno geslo Sinonimni
másten -tna -o prid.
ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti
SINONIMI:
knj.izroč. tolst
GLEJ ŠE SINONIM: debel, debel, lepljiv, nespodoben, obilen, velik, zamaščen
GLEJ ŠE: pust2
Število zadetkov: 44