medicína -e ž (ȋ)
1. veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja: študirati medicino; razvoj, zgodovina medicine; uporaba mikrobiologije v medicini / alternativna medicina ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod; kitajska medicina vrsta zdravljenja z odpravljanjem energijskih blokad in poškodb, navadno z akupunkturo ali s terapevtsko masažo; komplementarna medicina ki zdravi z metodami, ki trenutno niso del uradne medicine; ljudska medicina nauk o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja na osnovi izkušenj, praznoverja in magije; manualna medicina tehnika zdravljenja s posebnimi gibi, prijemi rok pri bolečinah v hrbtenici, sklepih, pri glavobolih, vrtoglavici, mravljinčavosti; nuklearna medicina ki za laboratorijsko in klinično diagnostiko ter zdravljenje uporablja radioaktivne izotope; oddelek take medicine v bolnišnici; uradna medicina ki uporablja le znanstveno preverjene načine zdravljenja; znanstvena medicina uradna medicina / doktor medicine [dr. med.] akademski naslov za diplomanta medicinske fakultete / ukvarjati se z medicino z zdravstvom
♦ med. interna, kurativna, preventivna medicina; splošna, športna medicina; sodna medicina ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; medicina dela ki obravnava razmerje med zaposlitvijo in zdravjem; zdravnik splošne medicine
2. pog. medicinska fakulteta: vpisati se na medicino
3. star. zdravilo: jemati, piti medicino; medicina proti kašlju
4. v indijanskem okolju predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: okoli vratu je nosil medicino
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
medicína -e ž, pojm. (ȋ) študirati ~o; ljudska ~ ljudsko zdravilstvo; preventivna ~; splošna ~; sodna ~; števn., knj. pog. vpisati se na ~o na medicinsko fakulteto
Celotno geslo
Sinonimni
medicína -e ž
veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: amulet, zdravilo, zdravstvo
GLEJ ŠE: fakulteta, okulistika, transplantologija, inštitut, študirati
GLEJ ŠE: fakulteta, okulistika, transplantologija, inštitut, študirati
Celotno geslo
Etimološki
medicȋna -e ž
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
medicina samostalnik ženskega spola
Svetokriški
medicina -e ž medicina, tj. nekirurško zdravilstvo: Medcina im. ed. vuzhj ſposnati sazhetik, inu urshohe teh bolesni ǀ morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo, v'kaj s'eni vishi ſo trij s. Pershone, inu en ſam Bug … Morebiti Medicino tož. ed. de bi ſposnali muzh, inu nuz teh selijsh ← lat. (ars) medicīna ‛zdravilstvo, zdravništvo’; → medicina universalis
Jezikovna
Ali je medicina »katastrofna« ali »katastrofična«?
Zanima me, katera rešitev bi bila jezikovnosistemsko boljša, tj. katastrofna ali katastrofična medicina.
https://www.gov.si/teme/katastrofna-medicina/https://www.nijz.si/sl/katastrofna-medicinahttps://www.sta.si/676903/drugi-kongres-urgentne-medicine-v-portorozuhttp://projekt.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik17/Kazalnik_17_Slogovni_prirocnik_SSJ.pdf
Če imamo npr. katastrofični dogodek, potem bi morali imeti tudi katastrofično medicino, vsekakor pa ne katastrofne (če že, potem vsaj katastrofalno, pa še to je zelo vprašljivo).
Kaj menite?
P. S. Kot zanimivost še tole: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=2545906
Farmacija
Farmacija
Pravo
Smučanje
Farmacija
Farmacija
Farmacija
Farmacija
Pravo
Svetokriški
medicina universalis cit. ž zdravilo za vse bolezni: ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe; osdravi otuk te offert: Vodenizo te ohernje … s'eno beſsedo je medicina Vniverſalis im. ed. ǀ Vij ſastopni Dohtary, inu Arzati, inu bote vidily, inu nashli Medicinam univerſalem tož. ed., katero do ſehmal nihdar nej ste mogli najti (I/1, 120) ← lat. medicīna universālis ‛zdravilo za vse bolezni’
Farmacija
Farmacija
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 29
Dostopnost