mentalitéta -e ž (ẹ̑)
skupek misli, pojmov, sodb o življenju, svetu, morali; miselnost: skušal se je poglobiti v njihovo mentaliteto / po mentaliteti se zelo razlikujeta / publ.: treba je premagati mentaliteto, da mora naše probleme reševati kdo drug mnenje, mišljenje; bil je individualist po vzgoji in po vsej mentaliteti mišljenju, ravnanju
// s prilastkom ta skupek, značilen za
a) pripadnike kakega družbenega razreda, sloja, skupine: dobro pozna mentaliteto aristokratov, izseljencev / dijaška mentaliteta / mentaliteta te šole ga je odbijala duhovno ozračje
b) prebivalce kakega zemljepisnega območja: nikoli se ni mogel vživeti v azijsko mentaliteto / človek hribovske mentalitete
Zadetki iskanja
Število zadetkov: 4
Dostopnost