- 1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea
- 1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
émentalski émentalska émentalsko pridevnik [émentalski]
STALNE ZVEZE: ementalski sir
ETIMOLOGIJA: ↑emental(ec)
STALNE ZVEZE: ementalski sir
ETIMOLOGIJA: ↑emental(ec)
Celotno geslo
eSSKJ
gábez gábeza samostalnik moškega spola [gábes gábeza]
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gȁvēz, nar. rus. gávьjaz ‛navadni pasji jezik’ < pslov. *gavęzь < ide. *gu̯ōu̯eng'o- iz ↑gov(edo) + ↑jez(ik), prvotno torej ‛goveji jezik’ - več ...
- 1. dlakava rastlina s črno koreniko, širšimi suličastimi listi in visečimi zvončastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Symphytum
- 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gȁvēz, nar. rus. gávьjaz ‛navadni pasji jezik’ < pslov. *gavęzь < ide. *gu̯ōu̯eng'o- iz ↑gov(edo) + ↑jez(ik), prvotno torej ‛goveji jezik’ - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
koláč -a m (á)
1. potica okrogle oblike z luknjo v sredi: jesti, razrezati, speči kolač; kolač z rozinami
// navadno s prilastkom pecivo take oblike z luknjo v sredi ali brez nje: mandeljnovi kolači; spekla je odlične medene kolače; skutin kolač s pudingom
2. publ. finančni delež, odmerjen za določeno področje delovanja: finančni kolač; oglaševalski kolač; proračunski kolač; nameniti največji del kolača za obnovo električnega omrežja
3. nav. mn., zastar. pecivo, piškoti: otrokom je vedno prinesel sladkorčke in kolače; postregli so jim s sadjem in kolači / jabolčni kolač jabolčni zavitek
4. ekspr. kolobar, klobčič: okrog oči je žival imela mesnato rdeče kolače / kolač žice / lisica se je zvila v kolač
5. nar. vzhodno hlebec (kruha): spekla je pet kolačev / kolač rženega kruha
1. potica okrogle oblike z luknjo v sredi: jesti, razrezati, speči kolač; kolač z rozinami
// navadno s prilastkom pecivo take oblike z luknjo v sredi ali brez nje: mandeljnovi kolači; spekla je odlične medene kolače; skutin kolač s pudingom
2. publ. finančni delež, odmerjen za določeno področje delovanja: finančni kolač; oglaševalski kolač; proračunski kolač; nameniti največji del kolača za obnovo električnega omrežja
3. nav. mn., zastar. pecivo, piškoti: otrokom je vedno prinesel sladkorčke in kolače; postregli so jim s sadjem in kolači / jabolčni kolač jabolčni zavitek
4. ekspr. kolobar, klobčič: okrog oči je žival imela mesnato rdeče kolače / kolač žice / lisica se je zvila v kolač
5. nar. vzhodno hlebec (kruha): spekla je pet kolačev / kolač rženega kruha
SSKJ²
oplódje -a s (ọ̑)
agr. sočni ali suhi del plodu, ki obdaja seme, semena: ježičasto oplodje; mesnato oplodje
agr. sočni ali suhi del plodu, ki obdaja seme, semena: ježičasto oplodje; mesnato oplodje
Celotno geslo
eSSKJ
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
- 1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
- 1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
Farmacija
Botanika
SSKJ²
stêblo -a s (é)
1. osrednji, navadno nadzemni del rastline, iz katerega rastejo listi, cveti, plodovi, veje: steblo se debeli, požene, raste; iz stebla rastejo listi; nizko, visoko steblo; ovijajoče se, pokončno, poleglo steblo; votlo steblo; steblo buč, graha, hmelja; lomiti stebla koruze; steblo, list in cvet
2. teh. steblu podoben del stroja ali strojnega elementa: steblo vijaka, žeblja; steblo ventilatorja; premer stebla / steblo izvijača, dleta
♦ agr. iti v steblo pognati, narediti steblo; anat. lasno steblo del lasu, ki moli iz kože; bot. steblo omeseni; četverorobo, kolenčasto, mesnato steblo; plazeče se steblo; podzemno steblo; lov. steblo glavni del roga pri jelenu, srnjaku, na katerem so parožki; navt. steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem
1. osrednji, navadno nadzemni del rastline, iz katerega rastejo listi, cveti, plodovi, veje: steblo se debeli, požene, raste; iz stebla rastejo listi; nizko, visoko steblo; ovijajoče se, pokončno, poleglo steblo; votlo steblo; steblo buč, graha, hmelja; lomiti stebla koruze; steblo, list in cvet
2. teh. steblu podoben del stroja ali strojnega elementa: steblo vijaka, žeblja; steblo ventilatorja; premer stebla / steblo izvijača, dleta
♦ agr. iti v steblo pognati, narediti steblo; anat. lasno steblo del lasu, ki moli iz kože; bot. steblo omeseni; četverorobo, kolenčasto, mesnato steblo; plazeče se steblo; podzemno steblo; lov. steblo glavni del roga pri jelenu, srnjaku, na katerem so parožki; navt. steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem
Botanika
Geologija
Število zadetkov: 12
Dostopnost