Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
míšica -e ž (ȋ) organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela: mišica se iztegne, napne, skrči; z delom, telovadbo krepiti, razvijati mišice; ohraniti, sprostiti mišice; mlahave, napete, prožne mišice; močne, šibke mišice; delovanje, napetost, sila mišic; mišice in kosti / dihalne, žvekalne mišice; golenske, obrazne, trebušne mišice; srčna mišica
♦ anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; krožna mišica ki zapira in odpira odprtino; ploščata, trikotna, vretenasta mišica; progaste ali skeletne mišice ki se krčijo po človekovi volji; zool. letalne mišice ki ptici pri letanju gibljejo peruti
SSKJ
zapirálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 
  1. 1. anat. krožna mišica, ki zapira odprtino; sfinkter: zapiralka zadnjika / mišica zapiralka
  2. 2. bot. vsaka od dveh celic, ki s spreminjajočo se obliko zapirata, odpirata listno režo: zapiralki ob listni reži / celica zapiralka
SSKJ
déltast -a -o prid. (ẹ̑) podoben trikotni obliki velike črke delta: deltasto ustje reke; deltasta krila letala
♦ anat. deltasta mišica parna ramenska mišica trikotne oblike
SSKJ
dvóglàv in dvógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ) ki ima dve glavi: dvoglavo tele / v pravljicah dvoglavi zmaj; pren. dvoglava gora
● dvoglavi orel podoba orla z dvema glavama, zlasti v državnih grbih
♦ anat. dvoglava mišica mišica, ki ima na enem koncu dva kraka
SSKJ
jerménast -a -o prid. (ẹ́) ki je iz jermenov: jermenaste sandale / jermenasti korobač
♦ anat. jermenasta mišica mišica, ki je po obliki podobna jermenu
SSKJ
kapúcast -a -o prid. (ȗ) ekspr. podoben kapuci: kapucasti vrhovi
♦ anat. kapucasta mišica mišica, ki povezuje vrat in hrbet
SSKJ
krojáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na krojače ali krojaštvo: krojaški salon; krojaška delavnica / krojaška obrt / krojaški likalnik težji likalnik za oblikovanje krojnih delov, razlikavanje šivov in končno likanje; krojaška kreda mastna kreda za risanje krojev na blago
// krojaški vajenec
♦ anat. krojaška mišica dolga, ozka mišica na sprednji strani stegna; obrt. (krojaška) lutka model človeškega trupa za pomerjanje oblačil
SSKJ
króžen -žna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na krog ali kroženje: krožni izsek, lok; prehajati iz krožne oblike v spiralo / krožna cesta; krožna planinska pot / stavba ima krožni hodnik; krožni trdnjavski zid / krožno dirkališče, tekališče / satelit je opravil krožno pot okoli zemlje
♦ anat. krožna mišica mišica, ki zapira in odpira odprtino; ekon. krožno gibanje denarja; fiz. krožno gibanje gibanje po krožnici; krožno valovanje valovanje, ki se v ravnini širi enakomerno na vse strani; les. krožna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; strojn. krožno hlajenje hlajenje stroja s sklenjenim tokom zraka ali vode; šport. krožni obrat obrat okrog dolžinske osi pri metanju diska, kladiva; krožna (kolesarska) dirka dirka po krožni progi; tur. krožno potovanje potovanje, pri katerem se na izhodišče ne vrača po isti poti
    króžno prisl.: krožno se gibati
SSKJ
potískati1 -am nedov. (í) 
  1. 1. s prislovnim določilom s sunki spravljati
    1. a) na drugo mesto, v drug položaj: potiskati ročico na levo in desno; potiskati šivanko skozi blago; potiskati naprej, navzgor; pogosto si je potiskal klobuk nazaj / srčna mišica potiska kri v žile; črpalka potiska vodo po ceveh
    2. b) z določenega mesta, položaja: potiskati koga s klopi
    3. c) kam sploh: potiskati slamo v slamoreznico; začela ga je obzirno potiskati v vežo
  2. 2. s sunki (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: ena lokomotiva vleče, druga potiska; potiskati voziček / potiskati pred seboj
  3. 3. delati, povzročati, da kaj spremeni položaj: potiskati jezikovno mejo proti jugu; sonce potiska meglo v dolino / sovražnika potiskajo čez reko
  4. 4. nav. ekspr., v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: potiskali so ga v to, sam tega ne bi storil / s tem so domačine potiskali v revščino; to jih je potiskalo v mezdno razmerje
    ●     publ. potiskati koga v kot, v ozadje dajati, pripisovati komu majhno pomembnost, vrednost; ekspr. stvar so trdovratno potiskali nazaj ovirali, zavirali; ekspr. grenko sedanjost so potiskali stran niso hoteli misliti nanjo
    potiskáje: odpiral je vrata, potiskaje jih s komolcem
    potiskajóč -a -e: hodil je počasi, potiskajoč pred seboj voziček
    potískan -a -o: knjiž. biti potiskan v revščino in izrinjen iz družbe
SSKJ
raztézati -am nedov. (ẹ̄) 
  1. 1. delati, povzročati, da postaja kaj večje po prostornini: raztezati kovino s segrevanjem; kovine se različno raztezajo; para, plin se razteza / toplota razteza vsa telesa
    // z vlečenjem povzročati, da doseže kaj
    1. a) večjo, največjo dolžino: raztezati elastiko / ta mišica razteza usta
      ♦       tekst. raztezati pramene z nategovanjem, vlečenjem jih daljšati in tanjšati
    2. b) večjo, največjo površino: raztezati kože
  2. 2. spravljati v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztezati krake šestila / mladiča sta raztezala peruti, vzleteti pa si nista upala; mišice se krčijo in raztezajo
  3. 3. povzročati, da traja kaj dalj časa: raztezati svoje pripovedovanje
    ●     ekspr. hrast razteza na široko svoje veje ima dolge, široke veje; slabš. ne ljubi se mu več raztezati čeljusti govoriti; bahati se
    raztézati se 
    1. 1. postajati večji po dolžini, širini: to blago se rado razteza
      // nav. ekspr. segati, trajati: drugo razdobje se razteza do prve svetovne vojne / minute so se raztezale v večnost
    2. 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po pobočju se razteza gosto borovje / gozd se razteza prav do ceste sega; padavinsko področje se razteza čez vse ozemlje / vzdolž dvorišča se raztezajo hlevi so
    raztezajóč -a -e: ob vznožju hriba raztezajoči se gozd
SSKJ
sedálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sedenje: sedalna ploskev
♦ anat. sedalna mišica zadnjična mišica
SSKJ
trapézast -a -o prid. (ẹ̑) ki ima obliko trapeza: obleka s trapezastim izrezom; trapezaste ploščice / trapezast kup; trapezasta obleka obleka, ki se v smeri navzdol enakomerno širi
// trapezasta oblika
♦ anat. trapezasta mišica mišica, ki povezuje vrat in hrbet
    trapézasto prisl.: trapezasto krojena obleka
SSKJ
tríglàv in trígláv -áva -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-á; ȋ-ȃ) ki ima tri glave: triglavo božanstvo; pren. triglava gora
♦ anat. triglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake
SSKJ
trikótast1 -a -o prid. (ọ̄) ki ima obliko trikota: trikotasto znamenje / trikotasti zobje
♦ anat. trikotasta mišica trikotna mišica
SSKJ
tróglàv in trógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ) ki ima tri glave: troglavo božanstvo / v pravljicah troglavi zmaj; pren. troglava gora
♦ anat. troglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake
SSKJ
vretênast -a -o prid. (é) podoben vretenu: vretenasto telo kita, lastovke / vretenasta oblika
♦ anat. vretenasta mišica mišica, ki je v sredini odebeljena, na koncih pa zožena; bot. vretenasta razvrstitev listov vretenčasta razvrstitev listov
    vretênasto prisl.: vretenasto odebeljeno telo ribe
SSKJ
oprávljati1 -am nedov., stil. opravljájte; stil. opravljála (á) 
  1. 1. biti dejaven
    1. a) pri kakem delu, opravilu: opravljati izpit, tečaj; vse opravlja sam / opravlja mizarska in vrtnarska dela; opravljati poljska dela
    2. b) pri čem zahtevanem, pričakovanem: dobro opravlja svoje dolžnosti, naloge / revija uspešno opravlja svoje poslanstvo
  2. 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: opravljati izvidniške polete; opravljamo prevoze po naročilu; opravljati nadzorstvo nadzorovati; publ. plačila se opravljajo v dolarjih plačuje se
    // opravljati pogrebni obred / maturo je opravljal v juniju maturiral je
    // natančno, strokovno opravljati delo / opravljati učiteljsko službo; opravljati službo oskrbnika biti oskrbnik
    // bila je zdravnica, a poklica ni opravljala / mišica opravlja delo / opravljati malo, veliko potrebo
  3. 3. imeti določen namen, določeno vlogo: to funkcijo opravlja investicijska banka / vse te naloge opravlja hrbtenica / informatorsko službo opravlja druga poslovalnica
  4. 4. star. oskrbovati, skrbeti za: opravljati čebele, živino / kdo ti bo opravljal vrt / opravljati komu dediščino
  5. 5. star. oblačiti: opravljati otroka; opravljati se za v mesto; zelo počasi se je opravljala / rad se je gosposko opravljal
    ●     publ. vrsto let je uspešno opravljal naloge vodenja podjetja je uspešno vodil podjetje; zastar. sinovi so mu opravljali sitnosti povzročali; star. vse, kar je opravljal, je opravljal z ihto delal, počel
    ♦     fiz. sila opravlja delo; rel. opravljati devetdnevnico; opravljati božjo službo
    opravljajóč -a -e: delal je kot čuvaj deset let, natančno opravljajoč svojo službo
SSKJ
pláti póljem nedov., pôlji poljíte; plál in plàl (á ọ́) 
  1. 1. s sunkovitim zajemanjem spravljati vodo iz česa: plati vodo iz čolna, korita
    // knjiž. s sunkovitimi gibi delati, da kaj prehaja na drugo mesto: plal je dim v luknjo, da bi izgnal lisico / srčna mišica polje kri v žile poganja, potiska
  2. 2. agr. odstranjevati pleve s sunkovitimi premiki posode: plati oves, pšenico
  3. 3. napenjati se in upadati: konjem so plale lakotnice; nosnice so mu nemirno plale / knjiž. prsi so ji hitro plale
    // knjiž. gibati se, valoviti: klasje polje v vetru; morje je mirno plalo / v žilah polje kri teče, kroži; na trdnjavi so plale zastave plapolale, vihrale
  4. 4. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: skozi okno je plala svetloba; v sobo je plal vonj sveže trave / za njo je plal duh po kavi
    // izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: glas zvonov je plal nad vasjo; v zraku je plal sladek vonj
  5. 5. knjiž., ekspr. biti, obstajati v veliki meri: po tej zmagi polje v njem nova moč; razburjenje je plalo po mestu; brezoseb. v njej je plalo od sreče / strah polje po moji duši strah me je; v srcu mi polje obup obupan sem
    ●     knjiž. kri ji je začela plati hitreje vznemirila se je; knjiž., ekspr. srce mu je močno plalo, ko je čakal nanjo bílo; knjiž., ekspr. srce mu kipi in polje zelo vesel, srečen je; knjiž., ekspr. v mestu polje življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; knjiž., redko z zajemalko je plala vzkipelo kavo zajemala in zlivala nazaj; zastar. plal mu je vodo na čelo zlival
    poljóč -a -e knjiž.: poljoče prsi; njive, poljoče v vetru
SSKJ
treníti trénem dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. hitro zapreti in odpreti oči: zamahnil mu je pred očmi, pa ni trenil; gledal ga je, ne da bi trenil / treniti z očmi / njene oči so trenile
    // narediti hiter, kratek gib: treniti s trepalnicami; treniti s prstom / obrv mu je trenila; niti mišica mu ni trenila na obrazu
  2. 2. nar. s kratkim gibom udariti: treniti z bičem, vajetmi po konjih / kot vzklik da te treni, kam se ti pa tako mudi
    ●     ekspr. obsojeni ni niti trenil, ko je slišal obsodbo ni pokazal nobene prizadetosti, vznemirjenosti; ekspr. podpisal je, ne da bi trenil (z očesom) brez obotavljanja, neprizadeto; ekspr. ni trenil z očesom, z očmi od nje neprestano jo je gledal; star. treniti z očmi po kom na hitro pogledati; kot bi trenil, je bilo vsega konec zelo hitro
SSKJ
usúkati -am in usúčem dov., tudi usukájte; tudi usukála (ú) s sukanjem narediti: usukati nit
    usúkati se 
    1. 1. zaradi sukanja, vitja postati krajši, skrčiti se: vrvica se je usukala / ob krču se mu je mišica usukala
    2. 2. s sukanjem zviti se, uvihati se: psu se je rep usukal navznoter
    usúkan -a -o: oven z usukanimi rogovi
    ♦     gastr. usukani močnik močnik iz usukancev
Število zadetkov: 68