móker môkra -o stil. -ó prid. (ó ó) 1. polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino; ant. suh: mokri čevlji, lasje;
moker rokav;
pesek je bil vedno bolj moker in težek;
mokra brisača, cunja, obleka;
cesta je mokra in spolzka;
strehe so mokre;
mokra drva nerada gorijo;
vse, kar je imel na sebi, je bilo mokro;
bil je premražen in moker;
biti moker do kolen;
ekspr. moker do kože premočen;
moker od dežja, potu, rose;
obraz, moker od solz;
moker kakor miš zelo / slikati na moker omet svež omet / evfem. otrok je moker je naredil malo potrebo v obleko, posteljo// ekspr. znojen: obrisati si mokro čelo, lice; od napora je postal moker // ekspr. solzen: mokro oko / ozrla se je z mokrim pogledom / spominjati se česa z mokrim očesom v joku2. ki ima veliko vlage, mokrote: moker svet;
mokri travniki;
mokra tla / moker mraz, veter, zrak 3. nav. ekspr. deževen: mrzel in moker april;
mokra jesen;
mokre jesenske noči;
mokro jutro, poletje, vreme 4. teh. pri katerem se uporablja tekočina: moker tisk;
mokro brušenje, čiščenje
● zastar. mokri brat vinski brat, pijanec; publ. mokri element voda; moker sneg mehek, topeč se; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; pog. je še moker pod nosom, za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; publ. mokra arena tekmovalni plavalni bazen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; pog. drži se kakor mokra kura boječe, preplašeno
♦ adm. mokri žig žig, pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; elektr. mokri člen galvanski člen, v katerem je elektrolit v tekoči obliki; friz. mokro britje britje, pri katerem se obraz namaže z milnico; grad. mokra montaža montaža, pri kateri se uporablja moker, vlažen gradbeni material; kem. mokra destilacija ločitev snovi in topila z izparitvijo topila; obrt. mokra roba lončarski izdelki; teh. mokra barva môkro tudi mokró prisl.:
mokro gledati; pločnik se mokro sveti / v povedni rabi: na vrtu je še mokro; imeti mokro v čevljih
● ekspr. v sodu je še mokro je še vino
môkri -a -o, v predložni zvezi môkri in mókri sam.:
iz mokrega so se vzdigovale megle; na mokrem sedeti; potovati po suhem in po mokrem po kopnem in po vodi; otrok je v mokrem; sejati v mokrem; v mokrem steza ne drži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.