Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
mladénič -a m (ẹ̄) 
  1. 1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: vse mladeniče so poklicali k vojakom; zasnubil jo je črnolas mladenič; lep, postaven mladenič
  2. 2. doraščajoča oseba moškega spola: nesrečo je povzročil neznan mladenič; dolgolas mladenič; sedemnajstleten mladenič; ekspr.: taki mladeniči nam ne bodo ukazovali; rosni mladeniči
    ●     ekspr. jezni mladenič kdor z nastopi v javnosti izraža odklonilen odnos do obstoječih razmer, norm; ekspr. večni mladenič moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici
SSKJ
eféb -a m (ẹ̑) 
  1. 1. pri starih Grkih mladenič svobodnega rodu, star okoli 18 let: efebi in dečki
  2. 2. knjiž., ekspr. zelo lep mladenič
SSKJ
dojemljív -a -o prid. (ī í) 
  1. 1. ki hitro dojema: dojemljiv človek / bister, dojemljiv duh
    // knjiž., navadno v zvezi z za dovzeten, sprejemljiv: nekateri učenci niso dojemljivi za vzgojne ukrepe / mladenič je bil za lepoto močno dojemljiv
  2. 2. ki se da dojeti: njegova poezija je težko dojemljiva; čutno dojemljive stvari / to mu je treba prikazati na dojemljiv način
SSKJ
jézen -zna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. ki je v stanju jeze: s prijaznimi besedami je pomiril jezne ljudi; zdaj raje molči, ker si jezen; bil je hudo, zelo jezen, ker je zamudil; jezen je odšel; jezen kot gad; ekspr. jezen je, da kar piha zelo je jezen
    // pes je jezen razdražen
    // nav. ekspr. ki izraža, kaže jezo: jezni pogledi; prestrašiti se jeznih besed / jezna užaljenost
  2. 2. v povedni rabi ki ima negativen, odklonilen odnos do koga: že dolgo je jezen name in ne govoriva; jezen je na kolege zaradi obrekovanja; jezen je na starše, ker so z njim prestrogi; ekspr. jezen je na ves svet / jezen je na kriminalke, na stripe
  3. 3. knjiž., ekspr. silovit, divji: skočiti v jezne valove; jezni viharji
  4. 4. knjiž., ekspr. neugoden, hud: jezni časi / jezna sreča
    ●     ekspr. jezni mladenič kdor z nastopi v javnosti izraža odklonilen odnos do obstoječih razmer, norm
    jézno prisl.: jezno se držati; jezno gledati, govoriti, hoditi
SSKJ
véčen -čna -o prid. (ẹ̄) 
  1. 1. ki obstaja brez začetka in brez konca: materija, njena oblika je tudi energija, je večna; večno vesolje / v krščanstvu večna ljubezen, modrost ljubezen, modrost kot božja lastnost, ki nima ne začetka ne konca
  2. 2. ki obstaja brez konca: nobena stvar na svetu ni večna / v krščanstvu: posmrtno večno trpljenje, veselje; duša ima večno življenje / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; večna luč naj mu sveti
  3. 3. katerega obstajanje traja časovno neomejeno in brez prekinitve: večno spreminjanje vsega, kar je / v pravljicah tam je večna pomlad / večni led, sneg led, sneg, ki stalno pokriva površje zemlje
    // ekspr.: živeti v večnem strahu; biti v večnih denarnih težavah
  4. 4. veljaven in isti v vseh časih: večni zakoni narave; večna resnica; večna načela
  5. 5. nav. ekspr. ki traja do konca življenja, obstajanja koga: spominjati se koga z večno hvaležnostjo; obljubiti si večno ljubezen, zvestobo / sporazum o večnem prijateljstvu med državama / v osmrtnicah ohranili ga bomo v večnem spominu / ostati komu večni dolžnik
  6. 6. ekspr. ki se večkrat pojavlja in je neprijeten, zoprn: večni opomini, prepiri; večno čakanje
  7. 7. ekspr. ki dolgo, trajno ohranja svojo lastnost, dejavnost: on je večni nemirnež, nezadovoljnež; postal je njen večni spremljevalec / večni mladenič moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu; večni študent kdor dolgo časa študira; večni ženin fant, ki se kljub večkratnim nameram še ni poročil; knjiž. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu
    // v povedni rabi: ti čevlji so večni nepričakovano dolgo ohranjajo svoje lastnosti, uporabnost; gore so večne
    ●     ekspr. za (vse) večne čase se mu je zameril za zmeraj; vznes. leči k večnemu počitku umreti; vznes. položiti koga k večnemu počitku pokopati ga; vznes. spati večni sen biti mrtev; star. zvoniti večno luč avemarijo; šalj. lovec se je preselil v večna lovišča umrl; ekspr. večno mesto Rim; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti
    ♦     geogr. ločnica večnega snega; rel. večni ogenj pekel; večni sodnik Bog kot sodnik; Bog je večen Bog obstaja izven časa in je v vseh časih isti; večna kazen ali večno pogubljenje večno trpljenje človeka po smrti; večna luč luč, ki neprestano gori pred tabernakljem; narediti večne zaobljube zaobljube za vse življenje; šah. večni šah šah, ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezi
    véčno prisl.: večno dela, se jezi; biti večno nezadovoljen; večno zelena dolina; sam.: v življenju ni nič večnega; na večno se ne bo mogel skrivati večno; za večno oditi v tujino
SSKJ
nečímrn -a -o prid. (ī) 
  1. 1. ki si prizadeva vzbuditi občudovanje, pozornost: nečimrn mladenič; tako je nečimrna, da se večkrat na dan preobleče / nečimrno vedenje
  2. 2. star. ničvreden, ničev: skrb za nečimrne stvari
SSKJ
nèrazúmen -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) 
  1. 1. ki nima razuma, pameti: razumna in nerazumna bitja
    // ki mu manjka razuma, pameti: ne bi si mislil, da so tako okorni in nerazumni / gledal ga je z velikimi, nerazumnimi očmi
  2. 2. nerazsoden, nespameten: mlad, še nerazumen mladenič / nerazumno dejanje, ravnanje / evfem. kdo bo poslušal to nerazumno govorjenje neumno
  3. 3. star. ki se mu ne da ugotoviti pomen; nerazumljiv: mrmra nerazumne besede / nagovoril ga je v njemu nerazumnem jeziku
    nèrazúmno prisl.: nerazumno gledati; ne ravnaj tako nerazumno
SSKJ
rôsen stil. rosán -sna -o stil. -ó prid. (ó ȃ ó) 
  1. 1. nanašajoč se na roso: rosna trava; rosno grmovje / rosen travnik; čevlje je imel rosne / rosno jutro; pesn. rosni hlad / rosna kaplja / rosno okno / rosne oči solzne; rosno čelo potno, znojno
    ♦     agr. rosne korenine korenine, ki poženejo iz žlahtnega dela cepljene rastline, zlasti vinske trte
  2. 2. ekspr. mlad, neizkušen: rosen mladenič; rosna deklica / rosna mladost; šestnajst let, to so rosna leta zgodnja mladost; rosno navdušenje mladostno
    rôsno tudi rosnó prisl.: rosno se bleščati, svetlikati
    ●     evfem. ni več rosno mlad je že nekoliko starejši; ekspr. rosno mlada dekleta zelo mlada
SSKJ
streménka -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. nekdaj trak, pasek na robu ozkih hlačnic za čez čevelj: iz kočije je stopil mladenič v belih hlačah s stremenkami
  2. 2. redko jermen za pripenjanje, pritrditev stremena na sedlo; stremenica: učil ga je, kako je treba zajahati s kratkimi stremenkami
SSKJ
vratolómen -mna -o prid. (ọ̄) ekspr.  
  1. 1. zaradi možnosti zloma vratu smrtno nevaren: vratolomen skok / vratolomne letalske vaje / vratolomne steze, stopnice zelo strme
    ●     ekspr. vratolomni skoki cen zelo veliki; ekspr. vratolomna hitrost zelo velika, smrtno nevarna
  2. 2. pretirano drzen, nepremišljen: vratolomen mladenič
    vratolómno prisl.: vratolomno voziti
SSKJ
zóren1 -rna -o prid., zórnejši (ọ̄) 
  1. 1. nanašajoč se na zoro: zorna svetloba / nad travniki je ležala zorna meglica jutranja
    // star. zgodnji: zorna pomlad; zorno jutro / zorna mladost
    ♦     rel. zorna maša prva maša na božič
  2. 2. star. mladostno svež in lep: zorni mladenič / dekličin zorni obraz
    // svetel, jasen, čist: zorni dnevi mladosti; zorna modrina / zorna bodočnost
    zórno prisl.: lica se ji zorno bleščijo
SSKJ
golopŕs -a -o prid. (ȓ r̄) nav. ekspr. ki ima gole, nepokrite prsi: vojščaku v šlemu in oklepu se je postavil nasproti goloprs junak / odprava je najela skupino goloprsih nosačev / suhljat, goloprs mladenič ki ima gole, neporaščene prsi
SSKJ
mládec -dca m (ȃ) 
  1. 1. star. mladenič, fant: tudi tega mladca ne mara; četa krepkih mladcev; premeril jo je od nog do glave kakor mladec
  2. 2. pred drugo svetovno vojno član skupine skrajno desno usmerjenih dijakov in študentov: stražarji in mladci
SSKJ
mladín -a m (ȋ) 
  1. 1. zastar. mladenič, fant: stari so se jezili na lahkomiselne mladine
  2. 2. ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja pripadnik naprednejšega, navadno mlajšega rodu: nasprotja med mladini in starini v slovenskih strankah
SSKJ
mladínec -nca m (ȋ) 
  1. 1. član mladinske organizacije: progo so gradili mladinci; kongresa so se udeležili mladinci iz vse republike; v akciji sodelujejo pionirji in mladinci
  2. 2. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od štirinajst do osemnajst let: nastop članov in mladincev
  3. 3. publ. mladenič, fant: mladinci se želijo čimprej osamosvojiti
SSKJ
otročè -éta s (ȅ ẹ́) 
  1. 1. ekspr. otrok, navadno droben, majhen: otroče v naročju je zajokalo; otročeta so bežala pred njim; obnašal se je kakor otroče osmih let
  2. 2. slabš. mladenič, fant: spravi svoj meč, otroče
SSKJ
upásti upádem dov., stil. upàl upála (á ā) 
  1. 1. dobiti nižjo gladino: reka je upadla / po nevihti je voda kmalu upadla
    // zaradi izgube zraka, vode postati nižji, gostejši: sneg je čez dan upadel; pazi, da testo ne upade se sesede; oteklina mu je nekoliko upadla uplahnila
    // pri kuhanju jagodičje upade
  2. 2. postati po obsegu manjši zaradi hujšanja, manjše čvrstosti: lica so mu upadla; trebuh mu je upadel / oči so jim upadle od lakote so se jim udrle
  3. 3. priti na nižjo stopnjo
    1. a) glede na intenzivnost, jakost: glas mu je upadel / fantu je upadel pogum; sla po jedi jim je upadla; začetna vnema je kmalu upadla
    2. b) glede na obseg dejavnosti, kvaliteto: trgovina je v takih razmerah upadla / umetnost v tem času upade
    3. c) glede na količino: izvoz je upadel / število prošenj je v primerjavi z lanskim letom upadlo / povpraševanje po leposlovju je upadlo
    4. č) glede na možni razpon: moč orkana je upadla
      ●       ekspr. ob njegovem pogledu mu je beseda upadla ni imel več poguma govoriti; ekspr. srce vam ne sme upasti ostati morate pogumni
    upádel -dla -o: bledi in upadli obrazi jetnikov; upadla reka; upadla lica
    upáden -a -o zastar.  upadel: bled in upaden mladenič
SSKJ
alójzijevski -a -o prid. (ọ́) ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju: alojzijevski mladenič / iron. njegova mladost ni bila alojzijevska
SSKJ
apólonski -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Apolonu: mladenič apolonske rasti
// redko apoliničen: apolonski in dionizični tip
SSKJ
dolgínast -a -o [u̯g] prid. (ȋ) ekspr. zelo velik in suh: dolginast mladenič, vojak; ta otrok je tako čudno dolginast
Število zadetkov: 26