Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
čist -a -o pridevnik
1. ki je brez umazanije; SODOBNA USTREZNICA: čist
1.1 ki ni skaljen ali moten; SODOBNA USTREZNICA: čist, bister
1.2 ki ni omejen, oviran; SODOBNA USTREZNICA: neokrnjen
1.3 ki ne kaže znakov propadanja, razkroja
2. ki je brez primesi; SODOBNA USTREZNICA: čist
2.1 ki je ohranjen v izvirni obliki
3. navadno v krščanstvu ki je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
3.1 ki ne krši verskih in moralnih norm
4. ki še ni spolno občeval; SODOBNA USTREZNICA: nedolžen
4.1 ki ima spolne odnose le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvest
5. ki nastopa v najboljši možni obliki ali največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: čist, popoln
6. v judovstvu ki izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čist
6.1 ki ga je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati
7. ki je brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
8. ki je enostavno razumljiv, razviden; SODOBNA USTREZNICA: jasen
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 38 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola
1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje
2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje
3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje
3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo
4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja
4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha
4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek
4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo
5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo
5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje
7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga
8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje
8.1 učlovečenega Kristusa
8.2 človeka
9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved
10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina
10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dejanje ino nehanje, priti v dejanje, seči k dejanju, v dejanju, z dejanjem
TERMINOLOGIJA: dejanje postave, dobro dejanje
Vorenc
deteštvo s, F3, infantia, diteṡhtvu; pueritia, -ae, deteṡhtvu, mladóſt; repuescere, ṡupèt h'diteshtvu perhajati
Pleteršnik
jȃrək, -rka, m. 1) der Graben; iz vretine (se napravi) jarek, iz jarka pa potok, ogr.-Valj. (Rad); mladost je norost: črez jarek skače, kjer je most, Zv.; odtočni j., der Ableitungsgraben, Levst. (Močv.); — tiefes Thal, die Schlucht, Mur., Cig., Jan., C., Nov., jvzhŠt.; — 2) jama, ki vodo požira, das Saugloch, Dane (Notr.)-Erj. (Torb.).
Prekmurski
junástvo -a s mladost, mladeništvo: Ifjuság; mladoszt, junásztvo KOJ 1833, 160; Liki csiſzto junáſztvo, devojſztvo i vdovſztvo je vugodno Bougi KŠ 1754, 46; tak vu junaſztvi, kak vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; Naj dragse je to junáſztvo, ki je more dojti SŠ 1796, 125; Ni probüvano junáſztvo .. Ne zadr'site lepota SŠ 1796, 122
Vorenc
lagkost ž, gracilitas, tenkúſt ṡhivota, lagkúſt, madlúſt, mladoſt
Svetokriški
lepota -e ž lepota: nje lepota im. ed. je bila taku mozhnu ſalubleniga ſturila krajla Aſſuera ǀ ni lipota im. ed., ni blagu, ni slahnuſt ǀ tekò gledat Temiſtokla, kateri je bil en shpegu te lepote rod. ed. ǀ Luna nej taku leipa, de bi ſvoje leipote rod. ed. nesgubila ǀ nej mladoſti bres ſtaroſti, nej lipote rod. ed. de bi garda neratala ǀ my ſe vezh nezhudmo ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti daj. ed. te lune ǀ v'grehah shivel, inu lepoto tož. ed. zhlovesko je sgubil ǀ v'offert, inu v'lepoto tož. ed. ſe salubio ǀ nedolshnoſt, inu lepeto tož. ed. obeden drugi Svetnik, ali Svetniza nej ſò imeli ǀ prezej ſvojo muzh, inu lipoto tož. ed. sgubjj ǀ bomo ushivali mladoſt bres ſtaroſti … leboto tož. ed. bres tadla ǀ ſo vidli Tempel v' Jeruſalemi, katirimu v' lepoti mest. ed., inu v' shlahnuſti nej bilu na ſvejtu gliha ǀ de bi ſe hotela njemu v' ſvoj lipoti mest. ed. prikasat ǀ Anaſtasius pravi zhlovik is ſuoio lepoto or. ed., inu shlahtnustio premaga semlo, slatu, inu ſrebru, luno, ſonze, inu Nebu ǀ te imenovane lepote im. mn. ſo ena garda perſt ǀ zartanu detetce Ieſuſika vezh lubio, kokar vſe shazhe, inu lepote tož. mn. tiga suèta
Vorenc
madlost ž, F3, gracilitas, tenkúſt ṡhivota, lagkúſt, madlúſt, mladoſt; macies, madlúſt; macror, -oris, macritudo, madlúſt, ṡmadlanîe
Celotno geslo Pohlin
mladenstvo [mladẹ̑nstvo] samostalnik srednjega spola

mladost

Prekmurski
mladézen -zni ž mladost: Mladézen Jule KAJ 1870, 87; 'Zoltár k naprêszpêvanyi od te lêpe mladézni TA 1848, 7
Pleteršnik
mladọ̑st, f. 1) das Jugendalter, die Jugend; — mladost je norost, die Jugend hat keine Tugend; m. je radost, C.; — 2) = mladina, Preš.
Prekmurski
mlàdost -i ž mladost: Mladoszt, fiatalság AIN 1876, 68; Gde mladoſzt li vſzigdár czveté KŠ 1754, 274; Tvoja mladoſzt, oh mladénecz BKM 1789, 423; Mladoszt KAJ 1848, VIII; cſineinye ſzerczá mojega hüdo od mladoſzti SM 1747, 51; vſza eta ſzam zdr'zao od mladoſzti moje KŠ 1771, 63; naj objoucsem hüdobe, od moje mladoszti KM 1783, 135; i od ſzvoje mladoſzti máo ſze je navado mertücslivo 'siveti KM 1790, 44; mladoszti na návuk KMK 1780, A(1); Vészeli naso mladoszt KAJ 1848, 5; Ki ſze vu ſzvojoj mladoſzti ne vcsi KM 1790, 18
Celotno geslo Pohlin
mladost [mladọ̑st] samostalnik ženskega spola

mladost

Vorenc
mladost ž, F17, âb incunabilis, od ṡibéli, od mladoſti; adolescentia, mladúſt; ephebia, ſhula ẛa mladúſt; florere aetate et forma, v'vſih luſhtih ſvoje mladoſti inu lipote biti; flos aetatis, zveit te mladoſti; gracilitas, tenkúſt ṡhivota, lagkúſt, madlúſt, mladoſt; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; ineunte adolescentia, v'ṡazhetku te mladoſti; iniens, ineuntis, ut ineunte aetate, v'm[l]adoſti, v'ṡazhetku te mladoſti; juvenilis, -le, kar k'mladoſti ſliſhi; juveniliter, po mladoſti; macie peremptus, od mladuſti na pul mertou; myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od mladoſti, kateri ne vidi delezh; praeceptor, -oris, vuzhenyk, katerimu je mladúſt podverṡhena; pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat; pueritia, -ae, deteṡhtvu, mladóſt
Svetokriški
mladost -i ž mladost: nej mladoſti rod. ed. bres ſtaroſti ǀ nemamo ſe ſanashat na nasho mladoſt tož. ed., inu ſdravje ǀ ta ſonzhni prihot pomeni mladuſt tož. ed., katera raſte ǀ tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij … tvoio mladust tož. ed., inu lepoto h'nezhistosti ǀ Vna je vumerla v' nje narlepshi mladoſti mest. ed. ǀ shenske Pershone zhe lepshi ſo v'mladoſti mest. ed. garshi rataio v'ſtaroſti ǀ V'mladosti mest. ed. ſe oſkerbè, s'tem kar v'ſtaroſti bodò poterbovali z mladosti v mladosti: kateri s'mladosti tej nezhisti lubesni ſe je bil podal
Pleteršnik
norọ̑st, f. 1) die Narrheit; — mladost je norost, die Jugend hat keine Tugend; — 2) tiha n., der Dummkoller, divja n., rasender Koller (Pferdekrankheiten), Strp.
Pleteršnik
oskrómən, -mna, adj. = skromen, bescheiden, Jan.; oskromna mladost, Levst. (Zb. sp.); oskromna stvar, Zv.; oskromno mnenje, eine unmaßgebende Meinung, Levst. (Močv.); — prim. skromen.
Vorenc
tenkost ž, F2, gracilitas, tenkúſt ṡhivota, lagkúſt, madlúſt, mladoſt; subtilitas, tenkúſt
Svetokriški
uživati -am nedov. 1. uživati: od lushtau tiga meſsa ſe lozhiti, katere s'mladiga je bil navajen vshivat nedol. ǀ sazhne miſlit koku bi mogal Nebeſsa vſhivat nedol. ǀ y nej perpushenu oblizhe Boshie, inu nebesku veſſelje ushivat nedol. ǀ Boshje oblizhe gledat, inu uſhivat nedol. ǀ rajſhi hozheo do vekoma v'pakli goreti, Kakor v'Nebeſsih Oblizhe Boshje vshiuati nedol. ǀ Zhistost sa lon bo imela tu lepu oblizhe Boshje do vekoma vſhivati nedol. ǀ de bi neshelil dosezhi, inu vshivati nedol. v' nebeſſih erbiszhino tiga vezhniga pozhitka ǀ sdaj pujdesh ushivat namen. s'mano reid te nebeſke troshte ǀ de bi tebi sadubil blagu, kateru sdaj ushivash 2. ed. ǀ s'enu maihinn blaga, kateru en kratik zhaſs vshivash 2. ed. ǀ ta kateri ushiua 3. ed. te troshte Nebeſke ǀ sdaj vshe v' nebeſſih ſe veſſeli, inu oblizhe Boshie vshiva 3. ed. ǀ rada per pokoiu vshiua 3. ed. skuſi ſveto molitvo ǀ kar v' dolini teh ſolſſ ushivamo 1. mn. je sa to nepametno shivino, inu sa nashe truplu ſtuarienu ǀ kaj my maramo, de li tudi my vshivamo 1. mn. ǀ vy tam gori vſhivate 2. mn. taiste Nebeſshke troshte ǀ kadar pak te posvetne lushte, inu kratke zhaſse vshivate 2. mn. ǀ nashe blagu ushivate 2. mn., po nashih grobah hodite ǀ sdaj obilnu Nebeſhku krajlevſtvu vshivaio 3. mn. ǀ vashe blagu erby ushivaio 3. mn., inu na vas nespolnio ǀ vshivaj vel. 2. ed. nje lepoto de ſi lih Bug je prepovedal ǀ Vshivaimo vel. 1. mn. lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi ǀ Jeſt ſim ner poprei nye lepoto vshival del. ed. m ǀ Vſe kar ſim na ſvejtu ushival del. ed. m, kakor de pi s'ozhmy trenil je preshlu ǀ je vſhival del. ed. m ta ſvejt ǀ debi vſhiual del. ed. m ſvojo lubo ǀ leta tiza de bi od bliſi ushivala del. ed. ž tu rumenu ſonze je taku viſſoku letela ǀ ona bo tvoje blagu vshivala del. ed. ž ǀ de bi vekoma Nebeshku veſſelje neushivala +del. ed. ž ǀ do vekoma bodo vshivali del. mn. m te troshte nebeske ǀ bomo ushivali del. mn. m mladoſt bres ſtaroſti ǀ drugi bodo taistu krivizhnu ſpraulenu blagu tuoje vshiuali del. mn. m ǀ bodo oblizhe Boshje vſhivali del. mn. m ǀ de budemo prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale del. mn. ž ǀ do vekoma oblizhe Boshje bodo ushivale del. mn. ž 2. zauživati: vij raijshi hozhete dellat, koppat, inu orat, kakor pak te dobre, inu slatke shpishe vſhiuat nedol. ǀ Nej hotel v'hisho pojti vshiuat namen. taiste perpraulene spishe ǀ obena spisha nepride na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal, kruh, vinu, meſsu, sozhiuie, inu vſe tu kar vſhivate 2. mn., Bug vam poſhle ǀ ony v' tem zhaſſi mleku od nyh vshivaio 3. mn. ǀ Vshivaj vel. 2. ed. tedaj po goſtem leto arznio ǀ po goſtim andohtlivu vshivai vel. 2. ed. leto Boshjo arznio Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ Pridite, inu vshivaite vel. 2. mn. Moje Svetu Reshnu Telu ǀ je te shpishe veliku lejt vſhival del. ed. m ǀ kadar bi on bjl imel lubesan pruti ſvojmu bratu, bi bil taistu dobru koſsilu vſival del. ed. m
Pleteršnik
zamíkati, -mȋkam, -čem, I. vb. impf. ad zamekniti; 1) hinrücken, Jarn.; z. se, wanken: pijanec se zamiče, C.; — 2) zu entrücken suchen (pflegen), Z.; z. se, sich verbergen, Z.; vsakdo, ki je mnogo trpel pri druzih, zamiče se v samoto, Let.; — 3) verzücken, entzücken, Cig.; — v molitev z. koga, jemanden zum Gebete begeistern, Ravn.; — z. se, verzückt, entzückt werden, Jarn.; sich in Gedanken vertiefen, sich versinnen: starček se rad zamiče v svojo mladost, Let.; z. se v božje obličje, LjZv.; jaz sem strmel in se zamikal, LjZv.; — II. vb. pf. zamȋka, zamȋče me, es wandelt mich die Lust, das Verlangen an, Mur.
Število zadetkov: 22