Zadetki iskanja
Pleteršnik
dovȃžati, -am, vb. impf. zuführen (auf Wagen, Schiffen u. dgl.), Cig., Jan., nk.; meljači v mlin dovažajo, Z.
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
gát -a m jez, pregrada: Ki mlin scsé goriposztaviti, gát more vr'zti. Gát sztávi vodô KAJ 1870, 108; Najvecs kvára zroküje z posztávlanyom vodé gát vu Dömölki AI 1876, br. 4, 5
Prekmurski
gòri postàviti ~ -stávim dov.
1. postaviti, zgraditi: Nasim lutheránom je tüdi vola bila molitvárnicze szi goriposztaviti KOJ 1848, 115; Ki mlin scsé goriposztaviti, gát more vr'zti KAJ 1870, 108; zrüste eto czérkev i vu tréj dnévi jo nazáj gori poſztávim KŠ 1771, 270; vu velikoj Cérkvi, stero je on goriposztavo KOJ 1848, 18; gda szo oni goriposztavili nouve skolnicske hrame KOJ 1848, 6; pren. I da szi pá goriposztavo sztolecz Szveta KAJ 1848, 375
2. ustanoviti: i v-Budapesti eden bank goriposztaviti AIP 1876, br. 6, 2
3. določiti: Po etom sze násztop dohodkov goriposztávi AI 1875, br. 2, 4
gòri postàviti se ~ -stávim se upreti se: Te szo sze honvédje goriposztavili AIP 1876, br. 1, 5
gòripostávleni -a -o
1. ustanovljen, imenovan: Vu 1948-mom leti, gda je prvi vogrszki miniszterium goriposztávlen AIP 1876, br. 2, 2
2. imenovan: je pa poleg krála goriposztávlenoga minisztera csészt obdr'zao AI 1875, br. 1, 2; sze je nájmre szkrbo goriposztávlenih Püspekijh KOJ 1848, 13
1. postaviti, zgraditi: Nasim lutheránom je tüdi vola bila molitvárnicze szi goriposztaviti KOJ 1848, 115; Ki mlin scsé goriposztaviti, gát more vr'zti KAJ 1870, 108; zrüste eto czérkev i vu tréj dnévi jo nazáj gori poſztávim KŠ 1771, 270; vu velikoj Cérkvi, stero je on goriposztavo KOJ 1848, 18; gda szo oni goriposztavili nouve skolnicske hrame KOJ 1848, 6; pren. I da szi pá goriposztavo sztolecz Szveta KAJ 1848, 375
2. ustanoviti: i v-Budapesti eden bank goriposztaviti AIP 1876, br. 6, 2
3. določiti: Po etom sze násztop dohodkov goriposztávi AI 1875, br. 2, 4
gòri postàviti se ~ -stávim se upreti se: Te szo sze honvédje goriposztavili AIP 1876, br. 1, 5
gòripostávleni -a -o
1. ustanovljen, imenovan: Vu 1948-mom leti, gda je prvi vogrszki miniszterium goriposztávlen AIP 1876, br. 2, 2
2. imenovan: je pa poleg krála goriposztávlenoga minisztera csészt obdr'zao AI 1875, br. 1, 2; sze je nájmre szkrbo goriposztávlenih Püspekijh KOJ 1848, 13
Pleteršnik
jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen (fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.-Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.-Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; (nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
Pleteršnik
klepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) klappern; z. zobmi k.; mlin klepeče; — 2) schnell reden, plappern, plaudern; unnütz reden, Nachtheiliges von anderen ausplaudern, klatschen; rada klepeče.
Pleteršnik
Pleteršnik
kolọ̑, -ę́sa, (-ę̑sa, Dol.), n. 1) das Rad; mlinsko kolo; mlin na tri kolesa; grebenasto k., das Kammrad, Jan. (H.); palčno k., das Kronrad, Jan. (H.); črepalno, zajemalno k., das Schöpfrad, DZ.; samotežno k., das Tretrad, Cig., DZ., = stopnjato k., Sen. (Fiz.); gonilno k., das Triebrad, Cig.; k. kretalo, das Kraftrad, k. vodilo, das Leitrad, Cig. (T.); k. zaseguje v k., ein Rad greift ins andere, Cig.; v kolo plesti koga, rädern, Meg., Trub. (Post.); s kolesom treti, rädern: Da so me s kolesom trli, Oh s kolesom železnim, Npes.-K.; — 2) = kolovrat, BlKr.; — 3) ein rad- oder ringförmiger Gegenstand, Cig.; — der Hof um den Mond, Cig.; — 4) der Kreis; v kolo teči, im Kreise herumlaufen, Z.; trebušno ročno k., die Bauch-, Armwelle, Telov.; k. točiti, ein Rad schlagen, Levst. (Rok.); — 5) der Kolo-Tanz: k. plesati, k. igrati, LjZv.; (hs.); — kolọ̑, gen. kọ́la, Notr.-Erj. (Torb.); (na oseh) kola ("kula") teko, Dict.; — 6) pl. kọ́la, der vierrädrige Bauernwagen, Dict., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., vzhŠt., ogr.-Valj. (Rad); sila kola lomi, Noth bricht Eisen; — das Sternbild des großen Bären, Cig., Dalm.; — nebeška kola Dobroradova (ozvezdje), Valj. (Glas. 1867, 251.); — križevata kola, der Blockwagen mit unbeschlagenen Rädern, deren Speichen durch kreuzförmige Blöcke ersetzt sind, Cig.; tudi samo: kola, Notr.
Prekmurski
kùmp -a m čolnu podobna priprava, ki drži mlin nad vodo: V tej csaszih szo tüdi na Müri naredli mline na kumpaj KOJ 1914, 97
Pleteršnik
málin 2., m. = mlin, die Mühle, Alas., Cig., Jan., Kr., Prim.; suhi m., die Dampfmühle, Ljub.; — prim. stvn. mulīn iz it. mulino, Mühle, Mik. (Et.).
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Svetokriški
malin -a m mlin: Malin im. ed., Kateri mele vſaKe ſorte shitu ǀ kakor malen im. ed. moko ǀ Mosha vſameio, inu vſe skuſi ubogo Mater mouſeio, inu vodo na ſvoj malen tož. ed. ulezheio ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski vſſiti, inu nikar shitu v'malen tož. ed. noſſit ǀ Nej mogozhe … v' malini mest. ed. prebivat, inu ſe neuproshit < slovan. *mъ̀linъ < *mъlȋnъ ← stvnem. mulīn ← lat. molīnum ‛mlin’
Celotno geslo
Megiser
malin -a samostalnik moškega spola
Besedje16
Pleteršnik
Pleteršnik
mȋšnik,* m. 1) postranski mlin poleg glavnega (istega gospodarja), melje samo tedaj, kadar je dosti dela, Vreme-Erj. (Torb.); — 2) = mišjak 2), Cig., Medv. (Rok.).
Pleteršnik
mlȋn, m. die Mühle; v mlin nesti; m. na sapo, die Windmühle, Jan.; = m. na veter, Cig.; m. na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; m. na tri tečaje (mit drei Gängen), Cig., Jan.; = m. na tri kolesa, Cig.; = na tri kamene, Jan.; m. na ladijah, die Schiffsmühle, DZ.; mlin melje, kar se mu naspe, = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — noga v mlin gre = melje, der Fuß ist eingeschlafen, C.; — prim. 2. malin.
Prekmurski
mlín -a m mlin: Mlin Malom KM 1790, 95; Malom; mlin KOJ 1833, 164; malom (mlin) AIN 1876, 12; Dvej bodeta mlele vmlini KŠ 1771, 82; Mlinar ono mele v-mlini KM 1790, 30
Celotno geslo
Pohlin
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 41
Dostopnost