Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka
Agensni subjekt
V družboslovnih vedah se v angleščini pogosto uporablja termin agens , ki ga pozna tudi SSKJ2. Agens opisuje sposobnost delovanja političnega akterja. Poleg tega pa se v angleščini uporablja tudi pridevnik agentic , za katerega se zdi, da v slovenščini nima ustreznika. Zato me zanima, kako v slovenščini poimenovati angleški termin agentic subject , ki označuje subjekt, ki mu je pripisana sposobnost delovanja. Pišem namreč znanstveni prispevek o proučevanju človekovih pravic v okviru m ednarodnih odnosov, in sicer s perspektive poststrukturalistične kritične sociološke teorije človekovih pravic in  kritičnih študij mladine. Tema prispevka je izgradnja reprezentacije mladine kot subjekta s političnim delovanjem skozi mednarodni diskurz. V tem kontekstu se tradicionalno govori o mednarodnih akterjih (ang. actors ), o sposobnosti njihovega delovanja pa kot o akternosti (ang. actorness ) ali akterski sposobnosti . V zadnjem desetletju je pojem mednarodnega akterja v mednarodnih odnosih postal predmet obsežne kritike zaradi državocentričnosti. Raziskovalci izpostavljajo tudi, da izključuje marginalizirane kolektivne akterje. Zato se v prispevku namensko želim izogniti uporabi poimenovanja akter , namesto tega bi uporabila slovensko poimenovanje za angleški termin agentic subject . Prosim torej za mnenje, kaj bi bilo najprimerneje: pojem poimenovati agentični subjekt , za agentic poiskati kak drug slovenski ustreznik ali uporabiti opisno poimenovanje subjekt z agensom .
Terminološka
Apostille
Zanima me, ali bi francoski izraz apostille lahko podomačili v apostilja (in sicer po analogiji s francoskim imenom Bastilja ( Bastille ), čeprav je slednje lastno ime). Termin apostille označuje formalnost, zahtevano za potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in, če je potrebno, pečata ali žiga na listini, pri čemer je lahko mišljena taka overitev (oz. legalizacija) ali pa dejansko potrdilo, ki je v praksi v obliki žiga ali pa nalepke (J. Dolžan, Tuje javne listine in njihova veljava v Republiki Sloveniji, Podjetje in delo, 2012, št. 2, str. 332). Pri brskanju po raznih virih (vključno s spletom) sem naletela na naslednje slovenske ustreznike. V glavnem se pojavlja kar francoski termin apostille , pa tudi apostil , haaški apostille in apostila . Zelo bi me zanimalo vaše mnenje o mojem predlogu – da bi torej za francoski termin apostille uporabljali slovenski ustreznik apostilja .
Terminološka
Ark kmetija, ark središče
Prosimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu,  podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark  ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?
Terminološka
Astroturfing
Zanima me, kakšen je primeren knjižni prevod angleškega termina astroturfing , ki označuje ponarejen ali lažen videz podpore nekemu izdelku, politični ideji ali verskemu gibanju. V spletnih slovarjih na portalu Fran izraza nisem našel.
Terminološka
Barvni reaktant
Kateri termin je ustreznejši za snov, ki se nahaja v fotografskih filmih in je pomembna za razvijanje barvnih fotografij? Angleški termin je color coupler , nemški pa Farbkuppler . Predlogi za slovenski termin so: barvna spojnica , barvni spojnik , barvni sklopnik .
Terminološka
Brez odpadkov
Prosimo vas za mnenje v zvezi s terminom zero waste . To je nov pristop k ravnanju z odpadki, pri katerem naj bi se odpadki predelali ali ponovno uporabili, njihova količina pa naj bi se čim bolj približala nič. Sprva smo se odločili za brez odpadkov , vendar po daljšem premisleku menimo, da ta rešitev vsebinsko ni popolnoma ustrezna. Predlagamo nič odpadkov .
Terminološka
Cenilka
Zanima me, kako pravilno sloveniti angleški termin estimator , ki se uporablja na področju ekonometrije in označuje spremenljivko, s katero ocenjujemo določen parameter. V praksi se uporablja slovenski termin cenilka , a bi bilo po mojem mnenju pravilneje uvesti termin ocenjevalec oz. ocenjevalka , saj govorimo o ocenah in ocenjevanju. Kakšno je vaše mnenje?
Terminološka
Cezura
Na področju arhitekture uporabljam izraz cezura v pomenu ločnice, presledka med dvema različnima sklopoma objekta ali členitve na fasadi. V SSKJ2 omenjene besede v arhitekturnem pomenu nisem zasledila. Je torej ne uporabljam pravilno? Kateri izraz je bolj primeren?
Terminološka
Delfska metoda
Na vas se obračam s prošnjo, da mi razjasnite dvom, katera oblika termina je ustreznejša: Delfi metoda ali Delphy metoda . Termin označuje metodo napovedovanja, ki temelji na statistični obdelavi mnenj strokovnjakov določenega področja, ki so odgovarjali na zastavljen problem. Osnovna ideja metode je, da je skupina mnenj verodostojnejša kot posamezno mnenje.
Terminološka
Delovni tok
Prosim za mnenje o ustreznosti rabe termina delotok kot sinonima za termin delovni tok , ki označuje natančno opredeljeno in informatizirano zaporedje opravil v neki aktivnosti, poslovnem procesu ali le njegovem delu. Menim, da gre za podobno poenobesedenje kot v primeru krožišče namesto krožno križišče .
Terminološka
Dipeptidil peptidaza 4
Zanima me, kako bi pravilno zapisali naslednje zveze: dipeptidil peptidaza 4 (ang. dipeptidyl peptidase-4 , DPP4 ), zaviralci natrij-glukoza kotransportnega sistema 2 (ang. sodium-glucose cotransporter-2 inhibitors , SGLT-2 ) in agonisti receptorja za glukagonu podobni peptid 1 (ang. glucagone-like peptide-1 receptor agonist , GLP-1 ). Zasledil sem namreč, da se tudi v sami stroki uporablja več različnih načinov, npr. dipeptidil peptidaza-4 , dipeptidil peptidaza-IV , dipeptidil transferaza IV . Ali obstaja kakšno pravilo, ki poenoti takšne zapise?
Terminološka
DNK
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.
Terminološka
Dres
V Muzeju športa sestavljamo besedišče predmetov in imamo zagato pri pojmu dres . Prosimo vas za mnenje, ali razlaga o dresu kot športnem oblačilu pomeni npr. pri nogometu ali košarki in atletiki oba kosa oblačila, torej majico in hlače, ali le zgornji del, kjer je napisano ime, številka, oznaka/grb kluba ali reprezentance. Pri hokeju na ledu je npr. dres le majica, ki jo obleče hokejist čez opremo, pri drugih športih pa v sodobni praksi lahko pomeni obe oblačili, majico in hlače, medtem ko je bil v preteklosti dres le zgornji del.
Terminološka
Edinstvena referenčna številka
Pogosto imamo težave pri prevajanju angleškega pridevnika unique v besednih zvezah, kot je npr. unique reference number , ki pomeni 'enkratna, enoznačna številka, ki se nanaša le na eno zadevo'. Najpogosteje, po analogiji z enotno matično številko občana , to slovenimo kot enotna referenčna številka . Pogosta je tudi zveza edinstvena referenčna številka . Težava je, ker SSKJ2 nobenega od obeh izrazov ( enoten , edinstven ) ne opredeljuje v pomenu 'enoznačen', slednji izraz pa je označen kot zastarel. Kakšno je vaše mnenje? Je možno pridevniku enoten v SSKJ2 pripisati dodaten pomen, torej takega, kot ga ima v besedni zvezi enotna matična številka občana ?
Terminološka
Ekonomija blaginje
Prosim vas za mnenje glede najprimernejšega slovenskega ustreznika za angleški termin economy of wellbeing . Termin označuje ekonomijo, v kateri so javna sredstva namenjena izboljšanju blaginje državljanov in temelji na ideji, da je blaginja predpogoj za gospodarsko rast in za socialno in ekonomsko stabilnost. V terminološki bazi IATE je kot slovenski ustreznik trenutno naveden termin ekonomija dobrega počutja . Nekateri strokovnjaki imajo pomisleke v zvezi s prevajanjem angleškega izraza wellbeing s slovensko zvezo dobro počutje , češ da ima ta zveza v slovenščini preozek pomen, in predlagajo slovenjenje z blagostanjem (medtem ko bi blaginja označevala materialni oz. ekonomski vidik blagostanja ). Opozoriti velja tudi na termin ekonomika blaginje , ki je prevod angleškega termina welfare economics . Zanima me tudi, kako bi bilo najbolje prevesti prvi del termina economy of wellbeing . Kot ekonomika ali kot ekonomija ?
Terminološka
Emisija
Prosila bi vas za mnenje v zvezi z rabo termina emisija (ang. emission ). Prevajalci v Evropski komisiji e missions dosledno prevajamo kot emisije. Obstaja mnogo direktiv in uredb, ki vsebujejo ta termin, nekatere celo v naslovu, npr. krovna direktiva o sistemu ETS z naslovom Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 10. 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES). Na pristojnem ministrstvu pa menijo, da se emisija v slovenščini ne uporablja in so se v okviru Konvencije Minamata o živem srebru odločili za zvezo izpusti v zrak . V tej konvenciji je govor tudi o releases , kar so prevedli z izpusti v zemljo in vodo . Kadar se v angleškem izvirniku pojavi zveza z obema izrazoma, torej emissions and releases , so jo prevedli z izpusti v zrak, zemljo in vodo .
Terminološka
Enduro
S kolegi se ne strinjamo glede tega, ali bi bilo treba ime za uveljavljeno motošportno panogo enduro , ki označuje vzdržljivostne dirke po brezpotju oziroma čez drn in strn, posloveniti. Obstaja namreč tudi panoga endurance , ki označuje vzdržljivostne dirke na dirkališču. Da bi bila zmeda popolna, pri nas prirejamo tudi dirke v panogi cross country , ki prav tako označuje dirke čez drn in strn, le vzdržljivostna komponenta morda ni tako izražena. Enotne formule seveda ni; v Motoreviji npr. pišemo o dirkah v motokrosu (poslovenjeni izraz za motocross ), pa tudi o speedwayju in rallyju , ki ju doslej nismo poslovenili. Smo pa poslovenili endurance dirke , ki jim pri nas rečemo cestno-hitrostne vzdržljivostne dirke . Moje mnenje je, da je enduro že tako uveljavljen, da ga ni treba posloveniti – nenazadnje enduro označuje tudi prodajni razred motociklov.
Terminološka
Energijski, energetski
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Terminološka
Evropska prostovoljska služba
Prosimo vas za mnenje o ustreznosti slovenskega poimenovanja projekta Evropske unije, ki se v angleščini imenuje European Voluntary Service (EVS). Gre za projekt posredovanja dela prostovoljcem, ki se v Sloveniji v okviru različnih organizacij izvaja že 20 let. V rabi prevladuje poimenovanje Evropska prostovoljna služba . Menimo, da bi ime morali spremeniti v Evropsko prostovoljsko službo , saj se ta ukvarja s prostovoljskim delom. Imamo tudi Zakon o prostovoljstvu, v katerem ni niti enkrat uporabljen pridevnik prostovoljen , ampak v vseh besednih zvezah samo prostovoljski .
Terminološka
FZBZ-izacija
Prosim za mnenje in nasvet o tvorbi slovenskih terminov iz angleške kratice. Functional Requirements for Bibliographic Records ( FRBR ) so strokovna priporočila, ki predstavljajo model funkcionalnih zahtev za prestrukturiranje katalogov in kataložnih podatkovnih zbirk tako, da odražajo konceptualno strukturo informacijskih virov. Priporočila je leta 1998 objavila Mednarodna zveza knjižničnih združenj IFLA. Prevod priporočil je izšel v slovenščini z naslovom Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise ( FZBZ ) leta 2000. V angleških besedilih, tudi strokovnih, se pojavljajo izpeljanke iz kratice, kjer je sestavni del FRBR pisan z velikimi ali malimi črkami, npr. "…the conversion of a set of bibliographic records to conform to FRBR requirements (a process referred to as "FRBRization")". Glagoli, ki se pojavljajo, so: to FRBRize/frbrize , frbrized , frbrizing . Iz slovenske kratice FZBZ je zelo težko, če ne že skoraj nemogoče, tvoriti uporabne besede – fzbzacija zlomi večino jezikov, čeprav tudi angleška varianta ni dosti boljša. Zato so se začele najprej v govoru, potem pa tudi v pisnih besedilih pojavljati slovenske izpeljanke iz angleške kratice FRBR [fŕbr in fәrәbәrә']: frbrizirati, frbrizacija [fәrbәrizácija] itd. Prosim vas za komentar in presojo ustreznosti tvorbe slovenskega termina iz angleške kratice. Uporaba daljših, bolj ali manj opisnih besednih zvez, bi bila neprimerna.
Število zadetkov: 89