Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
barúsast -a -o prid. (ȗ) redko kocinast: barusast možakar
SSKJ
belobrád in belobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima belo, sivo brado: star belobrad možakar
SSKJ
brúndati -am nedov. (ȗ) 
  1. 1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele
  2. 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda
  3. 3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem
    brundajóč -a -e: jezno brundajoč se ga je medved ognil
SSKJ
debelobúčen -čna -o prid. (ȗ) šalj. ki ima debelo, veliko glavo: debelobučen možakar
SSKJ
debeloók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debele, velike oči: debelook možakar / debelooke ribe
SSKJ
dobrovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. raba peša ki je (navadno) dobre volje: gostilničar je vesel dobrovoljnih gostov; dobrovoljen otrok / dobrovoljen izraz
    // dobrohoten, dobrosrčen: dobrovoljni možiček jih je posvaril / dobrovoljen nasmeh; dal mu je dobrovoljen nasvet
  2. 2. star. prostovoljen: dobrovoljen vojak
    dobrovóljno prisl.: možakar si dobrovoljno mane roke; dobrovoljno odpuščati
SSKJ
kàkšen -šna -o zaim. (ȁ) 
  1. 1. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari: fanta bodo dali v kakšno šolo; ali načrt predvideva kakšna nova naselja? / nav., ekspr., z oslabljenim pomenom: oblači se kakor kakšna princesa; zmeraj ima kakšne težave; pesnik je, kakšen Prešeren pa seveda ni / zadeva se bo že na kakšen način uredila kako
    // tu so jajca, kakšno je sveže, kakšno pa tudi ne
  2. 2. z izrazom količine izraža približnost: tale možakar ima kakšnih štirideset let; trajalo bo kakšno uro
    // pog., v prislovni rabi nekako, približno: obiskal sem ga kakšne trikrat; prišel bom ob kakšne štirih; sam.: ali veš za kakšno, ki dobro kuha; reci že kakšno
SSKJ
mogôta -e ž (ó) star. mogočnost: možakar je sijal od mogote / prednjo je stopil v vsej svoji mogoti
// v zvezi roža mogota, po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: iskati rožo mogoto
SSKJ
nečéd -i ž (ẹ̑) star. ničvreden, malovreden človek: možakar je prava nečed / kot psovka molči, nečed ti grda
SSKJ
pofúliti -im dov., tudi pofulíla (ú ū) pog., ekspr.  
  1. 1. vzeti, ukrasti: pofulil mu je denarnico; zavojček mu je pred nosom pofulil
  2. 2. v zvezi z jo naskrivaj oditi, pobegniti: pofulila sta jo, preden se je možakar vrnil
SSKJ
posmúliti se -im se dov., tudi posmulíla se (ú ū) ekspr. podobrikati se: možakar misli, da bo s tem vse poravnano, če se bo malo posmulil okrog hčere
SSKJ
prebítenski -a -o [tən] prid. (ȋ) nar. gorenjsko presnet, preklet: prebitensko dekle, kakšne težave imamo z njo
    prebítensko prisl.  zelo, hudo: prebitensko imeniten možakar; prebitensko strupena ženska
SSKJ
precéj in precèj prisl. (ẹ̑; ȅ) 
  1. 1. izraža veliko količino, mero
    1. a) s samostalnikom: precej časa bo treba čakati; denarja bo še precej ostalo; zbralo se je precej ljudi; zadeve se je lotil s precej poguma; imam precej upanja na uspeh; elipt.: do tja je še precej dolga pot; precej je priženil večje premoženje
      // s samostalniško rabljenim pridevnikom sinova imata precej skupnega
    2. b) z glagolom: danes je precej govoril; kar precej je pojedel; tvoj nasvet mi je precej pomagal
    3. c) s prislovom: do doma je precej daleč; hiša stoji precej visoko
  2. 2. izraža
    1. a) visoko stopnjo: položaj je precej jasen; precej redka žival; navada je precej ukoreninjena / prihaja precej zgodaj / danes je precej mraz / delo so ji precej olajšali; položaj se je precej spremenil / pri primerniku: precej lažji, večji; precej bolj divji / v njem je precej fantasta
    2. b) rahlo omejitev: kraj se mi zdi precej znan
      ●       pog. v botaniki je precej doma se razume nanjo, jo pozna; ta bolezen je tam precej doma je razširjena; pog. možakar je precej pri denarju ga ima dosti; pog. ali si vse te knjige prebral? Precej vse skoraj vse
SSKJ
priríti -ríjem dov., priríl in prirìl (í ȋ) 
  1. 1. z ritjem priti kam: divji prašič je priril do konca njive / krt je priril iz zemlje
  2. 2. ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: možakar je priril skozi grmovje; pririti se v sredino gruče / sonce se je pririlo skozi oblake / iz sena je priril zaspan hlapec
    ●     ekspr. da le pririjemo do pomladi, potem bo lažje prebijemo, vzdržimo; ekspr. resnica je vendarle pririla na dan je kljub nasprotnemu prizadevanju postala znana, se razvedela
Število zadetkov: 14