Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
móder-dra -o prid. (ọ́)
ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet; tam prevladujejo modri toni; modro morje, nebo; oči ima modre; nebo je postalo črno modro; svetlo modra obleka; temno zelenkasto moder suknjič; moder kot nebo; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● 
ekspr. modri angel policist; publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; pog. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ 
agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrina
    módro prisl.:
    modro pobarvana ploskev; modro žareča žica / piše se narazen ali skupaj: modro zelen ali modrozelen; modro bel; modro siv; sam.:, knjiž. ptica je odletela v modro; izvesek v modrem in zlatem
     
    metal. lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300 °C
SSKJ²
móder-dra -o prid., modrêjši tudi módrejši (ọ́)
1. knjiž. sposoben prodorno misliti in ustrezno ravnati; preudaren, pameten: moder človek, svetovalec; moder mož; on je najmodrejši med njimi; modro dekle; iron. tega je krivo tvoje modro vodstvo; moder v govorjenju; modrejši si, kot sem mislil; moder kot Salomon zelo; modrejši si od mene; postal si modrejši in starejši / ekspr. modra pamet / ekspr. dali so ga v šole, da bi postal moder izobražen
 
ekspr. če ga ne poznaš, verjemi, da je modra glava, da ima modro glavo da je pameten človek; spet je za eno izkušnjo modrejši spet si je pridobil izkušnjo
// ki vsebuje, izraža prodorno mišljenje in ustrezno ravnanje: hvaležen mu je bil za modre nauke; njegov nasvet se mu je zdel moder; modra sodba; njegova beseda je vedno modra; modro mnenje / modra politika / modro kmetijstvo
2. nar. resen, zadržan: zakaj si tako moder / moder obraz; modra drža / z modrimi voli je lahko oral sam mirnimi, poslušnimi
    módro prisl.:
    modro se držati, govoriti, živeti; vse je modro premislil
    módri -a -o sam.:
    modri se je hitro znašel; kamen modrih po verovanju alkimistov kamen, s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; sedem modrih grški misleci in državniki v dobi pred Sokratom; moška in modra je ta; dokaj modrih je povedal modrih misli
     
    rel. trije modri trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa
Pravopis
móder1 -dra -o; bolj ~ (ọ́) ~ cvet; biti ves ~ od udarcev
módri -a -o (ọ́) ~ abonma; publ. ~e čelade |vojaška formacija OZN|
módro -ega s, pojm. (ọ́) izvesek v ~em
módrost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
móder2 -dra -o; -êjši -a -e tudi -ejši -a -e (ọ́; ȇ; ọ́) ~ mož; ~ nasvet; z leti postati ~ejši; poud.: biti ~a glava, imeti ~o glavo |biti pameten človek|; preveč ~ |resen, zadržan|
modróst -i ž, pojm. (ọ̑) spoštovati soseda zaradi ~i; poud. biti poln raznovrstne ~i |znanja|; števn., poud. biti nadležen s svojimi ~mi |s spoznanji, pripombami|
Pravopis
Móder -dra m, oseb. i. (ọ́) |slovenski prevajalec in jezikoslovec|
Celotno geslo Sinonimni
móder1 -dra -o prid.
ki je take barve kot plavica, jasno nebo
SINONIMI:
pog. plav4, knj.izroč. sinji, knj.izroč. višnjev
GLEJ ŠE SINONIM: pomodrel
Celotno geslo Sinonimni
móder2 -dra -o prid.
GLEJ SINONIM: pameten, preudaren, resen2
Celotno geslo Frazemi
móder Frazemi s sestavino móder:
bíti módre krví, iméti módro krí, módra knjíga, módra krí
Celotno geslo Etimološki
mọ́der1 -dra prid.
Celotno geslo Etimološki
mọ́der2 -dra prid.
Pleteršnik
mǫ́dər 1., módra, adj. blau; mǫ̑drọ nebo.
Pleteršnik
mǫ́dər 2., -dra, adj. weise, klug; modra glava; modro govoriti; — modro se držati, eine ernste, gescheite Miene machen.
Prekmurski
móder tudi móuder -dra -o prid. moder, take barve kot nebo: Kék, moder -a -o AIN 1876, 11; szvekloscsa kak môder plámen szvêti AI 1875, kaz. br. 7; Môdri korin plámen AI 1875, kaz. br. 8; kati môdri plaménje AI 1875, kaz. br. 7; je vnogokrát do moudri 'slákov dobro zbitt KM 1790, 76; Na moudri nebéſzaj KŠ 1754, 250
Vorenc
moder prid.F24, calida consiliahitra, modra ſveitovanîa; consiliosus, -a, -ummoder; persapiensſylnu moder; saperemoder biti; sapiensmoder, kunṡhtin, ṡaſtopin; scitus, -a, -umṡhlahtin, modir, iṡkuſhen; sententia, -aemodru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt; sententiosus, -a, -umpolhin lépiga modriga govorjenîa
Svetokriški
moder -dra prid. moder, učen, preudaren, pameten: de bi bil moder im. ed. m kakor Salomon ǀ On Viſok, ona niſka, On moder im. ed. m, ona preproſta ǀ Ta modri im. ed. m dol. Bias pak odgovorj ǀ kazha je modra im. ed. ž sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani ǀ ſam S. Duh s'kusi usta tiga modriga rod. ed. m pravi ǀ timu modrimu daj. ed. m Philoſophu je ble dopadla ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri daj. ed. ž Sheni Abigail ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga tož. ed. m ži., inu ſvestiga Generala Iephte ǀ skuſi modro tož. ed. ž regeringo ſvojga Ordna ǀ En drugi je hualil njegovu modru tož. ed. s, inu pregnanu govorjenie ǀ s'tem Modrem or. ed. m porezhem ǀ Sim perſilen s'tem Modrom or. ed. m rezhi ǀ Se Iest zhudem, de tij Modri im. mn. m Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Modri im. mn. m tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam ǀ Kadar ty Modrj im. mn. m ſo to ſvèsdo vgledali ǀ Dobru imè je tulikain shtimanu od teh Modrih rod. mn. ludy ǀ od Krajla Nabukodonoſaria ſtoij piſſanu, kakor on ſam je ſvojm Modrem daj. mn. pravil ǀ Firbzhnu, ali vener nuzhnu meni ſe sdi taiſtu vprashaine, kateru en imeniten Firsht je bil ſvoim Modrom daj. mn. naprje poſtavil ǀ de ſi lih ſe shtimaio ſa Modre tož. mn. m, inu vuzhene ſo norzi ǀ livia ſe je bila nad letem prestrashila, Svejsdarje, inu te Modre tož. mn. m ukupaj poklizala ǀ ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih mest. mn. en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Lete njegove ſajne obedn mej timy Modrimi or. mn. nej ſnal resloshit presež.> Ie proſsu Salomon sa modrust, inu ta nar modreshi im. ed. m postane ǀ katero resnizo je dobru sposnal Salomon ta ner modreishi im. ed. m ǀ danaſs je k' nam prishal ta nar saſtopnishi, inu Modrèſhi im. ed. m Arzat ǀ Ta nar modreshi im. ed. ž je reſniza ǀ pred Bugam je bila ta ner modreishi im. ed. ž ǀ sa te ner modreſhi tož. mn. m bi perſileni my bli yh Spoſnati Modri v nekaj primerih pomeni pisca svetopisemske Knjige modrosti, kar je razvidno iz reference Sap. na robu, npr. sakaj ta Modri im. ed. m dol. pravi (IV, 169) in tiga Modriga tož. ed. m ži. hozhemo bugat, kateri nam ta lepi vuk je puſtil (III, 481).
Besedje16
moder1 [pametni] posam. ♦ P: 3 (DJ 1575, DPr 1580, DB 1584)
Besedje16
moder2 [pameten] prid. ♦ P: 37 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
moder
Celotno geslo Kostelski
moderˈmuːdėr -dra -ȯ prid.
Celotno geslo Ziljski
moder modra samostalnik moškega spola
zemljevid
mùəđəʀ
životec zroblačilo
ˈto sa ƀˈlẹ táːče čìːkl’e, đə sa mẹ̀ːl mùəđəʀ cùəle
PRIMERJAJ: meder, nedrc
Število zadetkov: 23