Zadetki iskanja
Svetokriški
moder -dra prid. moder, učen, preudaren, pameten: de bi bil moder im. ed. m kakor Salomon ǀ On Viſok, ona niſka, On moder im. ed. m, ona preproſta ǀ Ta modri im. ed. m dol. Bias pak odgovorj ǀ kazha je modra im. ed. ž sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani ǀ ſam S. Duh s'kusi usta tiga modriga rod. ed. m pravi ǀ timu modrimu daj. ed. m Philoſophu je ble dopadla ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri daj. ed. ž Sheni Abigail ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga tož. ed. m ži., inu ſvestiga Generala Iephte ǀ skuſi modro tož. ed. ž regeringo ſvojga Ordna ǀ En drugi je hualil njegovu modru tož. ed. s, inu pregnanu govorjenie ǀ s'tem Modrem or. ed. m porezhem ǀ Sim perſilen s'tem Modrom or. ed. m rezhi ǀ Se Iest zhudem, de tij Modri im. mn. m Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Modri im. mn. m tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam ǀ Kadar ty Modrj im. mn. m ſo to ſvèsdo vgledali ǀ Dobru imè je tulikain shtimanu od teh Modrih rod. mn. ludy ǀ od Krajla Nabukodonoſaria ſtoij piſſanu, kakor on ſam je ſvojm Modrem daj. mn. pravil ǀ Firbzhnu, ali vener nuzhnu meni ſe sdi taiſtu vprashaine, kateru en imeniten Firsht je bil ſvoim Modrom daj. mn. naprje poſtavil ǀ de ſi lih ſe shtimaio ſa Modre tož. mn. m, inu vuzhene ſo norzi ǀ livia ſe je bila nad letem prestrashila, Svejsdarje, inu te Modre tož. mn. m ukupaj poklizala ǀ ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih mest. mn. en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Lete njegove ſajne obedn mej timy Modrimi or. mn. nej ſnal resloshit presež.> Ie proſsu Salomon sa modrust, inu ta nar modreshi im. ed. m postane ǀ katero resnizo je dobru sposnal Salomon ta ner modreishi im. ed. m ǀ danaſs je k' nam prishal ta nar saſtopnishi, inu Modrèſhi im. ed. m Arzat ǀ Ta nar modreshi im. ed. ž je reſniza ǀ pred Bugam je bila ta ner modreishi im. ed. ž ǀ sa te ner modreſhi tož. mn. m bi perſileni my bli yh Spoſnati Modri v nekaj primerih pomeni pisca svetopisemske Knjige modrosti, kar je razvidno iz reference Sap. na robu, npr. sakaj ta Modri im. ed. m dol. pravi (IV, 169) in tiga Modriga tož. ed. m ži. hozhemo bugat, kateri nam ta lepi vuk je puſtil (III, 481).
Svetokriški
preprost -a prid. 1. nespameten, neumen, neuk, neizobražen: ſledni greshnik je preprost: im. ed. m Ominis peccans ignorans ǀ Inu de bi ſi lih mosh preprost im. ed. m bil, ſte dolshne ga sanashat ǀ Zhe kateri vmei vami imà to poſvejtno modruſt, katera pred Bugam je noruſt, imà ratat pred ſvejtam preproſt im. ed. m, de pred Bugam bo moder ǀ Gdu bi bil taku prepoſt im. ed. m de bi rat, inu volnu to arznio nepopil ǀ veliku minie moj preproſti im. ed. m dol. jeſik od leteh bo mogal govorit ǀ Ta preproſta im. ed. ž dusha, katera nej pushtobo poſnala na ſemli, inu na obeno rejzh ſe nej ſaſtopila ǀ On Viſok, ona niſka, On moder, ona preproſta im. ed. ž ǀ ſe je dellala preproſta im. ed. ž, inu Klamaſta ǀ Ah Bogu stutaushenkrat ſe vsmili de ti ſi taku preprosta im. ed. ž ǀ je hotel dati ſposnati timu preproſtimu daj. ed. m ſvejtu Svojo Mogozhnoſt ǀ ſkusi ta hudt exempel je bil ta preprosti tož. ed. m dol. folk perpravil de od praviga Boga ſo bily odstopili ǀ je ogoluffal uniga preproſtiga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ preprosto tož. ed. ž syrotizo je bil sapovedal shiuo sghati ǀ nam reſvèti naſho preproſto tož. ed. ž pamet ǀ kadar s'nasho preprosto or. ed. ž pametio bi hoteli s'gruntat to skriunust S: Troijce ǀ ſo shnio dellali, kakor s'eno preproſto or. ed. ž shivino ǀ ſhivè kakor eny preproſti im. mn. m otrozij ǀ ſo Aſtrologi imenovani, katere ty preproſti im. mn. m veliku ſhtimaio ǀ tij vuzheni kakor tij preprosti im. mn. m ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ nebodimo taku preprosti im. mn. m, inu norij ǀ My ſe nemorimo navuzhiti ſapuvidi Boshje, ſmò prepoſti im. mn. m, teshke ſaſtopnoſti, inu neumni ǀ Ah verne dushe! nebodite taku preproſte im. mn. ž ǀ une preproste im. mn. ž Divize, katere ſo prasne lampe imele ǀ kakor te vreproſte im. mn. ž ribe, katere vidio na terniku en dober piſſilz prezei ſe v'niega saletò ǀ Lete preproſte im. mn. ž/s pishata ſazhneo v'ogin skakat ǀ Cilu te preprosta im. mn. s pishata, kadar po teh ſelenih pungradah ſe paſejo, inu tiga poshreshniga Iastropa v'lufti samerkajo, prezej pod peruti ſvoje matere ſe skrijejo ǀ s'preprostih rod. mn. ſtury vuzhene ǀ vaſſ tem preproſtem daj. mn. otrokam pergliha ǀ taku ſe je godilu unim peterim preprostim daj. mn. Divizam ǀ te preproſte tož. mn. m ſò vuzhili, te shaloſtne ſo troshtali ǀ shlishim, de marmrate, opraulate, inu klafate, inu te preproſte tož. mn. m pohushate ǀ nej sadosti de obeniga neubijesh, temuzh de tudi te preproste tož. mn. m podvzhish ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula … v'mej preproſtimy or. mn. vſe Iogre 2. blag, mil: Golob pak je taku preprost im. ed. m de obeniga nereshali 3. preprost: v'Betlehemi je rojen veni preproſti mest. ed. ž ſhtalici ǀ nekadaj Nebu, inu semla ga nej ſo mogli obſezhi, ſdaj te preproſte im. mn. ž jasli ga obſeshejo ǀ Detezhe JESUS v' teh preproſtih mest. mn. jaſalzoh na bodezhem ſeni je leshal
Svetokriški
visok -a prid. 1. visok, velik: je taku viſsok im. ed. m, de ſvoj verh poſdigne zhes oblake ǀ On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta ǀ gdu je bil leta viſoki im. ed. m dol. hrib ǀ kadar ena shlahtna viſoka im. ed. ž Perſona vmerje ǀ nej ſó uprashali, kakorshne nature, inu ſorte je letu sheliszhe, ampak ſó li gledali, de je viſsoku im. ed. s, shroku, inu lepu selenu ǀ vſij niskiga, inu viſokiga rod. ed. m ſtanu lepu guantani ſo shlij ǀ is ſamiga verha tiga viſſokiga rod. ed. m hriba Parnaſſa ſuera ǀ nespodobna della nyh viſokim daj. ed. m ſtanu ſo dopernaſhali ǀ yh je pelal s' doline na en ſilnu viſſok tož. ed. m hrib ǀ leto sapovej nèdn viſok tož. ed. m tram obeſit ǀ Sisyphus pak more en velik teshak kamen na en visok tož. ed. m hrib neſti ǀ Caligula Ceſar ſhe hushi zhes ſvoj viſoki tož. ed. m dol. ſtan je ſturil ǀ ty trije Jogri ſo mogli pojti na ta viſſoki tož. ed. m dol. hrib Tabor ǀ super ſvoj visoki tož. ed. m dol. ſtan s'kauklery, inu s'komedianti pred folkam je skakal, inu pleſsal ǀ ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki tož. ed. m dol. hrib Armenie ǀ NA TA VISSOKI tož. ed. m dol. PRASNIK SS. APOSTOLOU PETRA, INU PAULA ǀ on pak stopi n'eno viſoko tož. ed. ž miso ǀ najdeio enu vſſoku tož. ed. s, lepu sheliszhe ǀ Chriſtus na tem viſſokim mest. ed. m nebeshkim ſtoli ǀ na tem viſokem mest. ed. m hribu Libanus ǀ na enem visokem mest. ed. m lorberiu ǀ na tem viſſokem mest. ed. m hribi Calvarie ǀ na tem viſsokim mest. ed. m mostu ǀ ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke im. mn. ž shule ǀ Goſpudi Boga ſodbe ſo tuku skriune, inu uiſſoke im. mn. ž ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih rod. mn. turnu ſe vergli ǀ Lucifer is viſſokih rod. mn. nebeſſ na dnu pakla je vershen ǀ ſe vezh nemore po ſvoy nauadi od te niske semle pruti tem viſokim daj. mn. Nebeſsom polsdignit ǀ viſſoke tož. mn. ž Nebeſhke rizhy bom imela v' moim ſerzu ǀ shtorkle ſvoje mlade na viſoke tož. mn. ž ſtrehe neſseio ǀ je hotela po enih viſokih mest. mn. lujtrah hodit 2. visokega stanu: On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta primer.> Aman ta vishishi im. ed. m Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ kulikajn je shlahtnishi Sonze, kakor luna, tulikajn je viſſokejshi im. ed. m, inu shlahtnishi Mashnik, kakor Ceſſar ǀ prezej ta vishishi im. ed. ž Gospoda, inu Firshti ſo njega ſa ſvojga Ceſſarja ſposnali ǀ Nej tedaj danaſs nehaio Judje nyh lejta shteti od ſvojga vishishiga rod. ed. m Maſhnika ǀ De bi Chriſtusa vlovili, inu svesaniga tej vikshishi daj. ed. ž Judouski Gospodi perpelali ǀ Firsht Hermanus je bil poſlal ſvojo vishishi tož. ed. ž Gospodo v' Vgorsko deshelo ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio tyh vishishyh rod. mn. Iudou v' tu meſtu Damasco ǀ na ſemli te vishishi tož. mn. s mejſta yszheio ǀ Kadar je letu vidil Calfurnius eden v' mej timy vishishimy or. mn. Gospudy presež.> ſam ta ner vishishi im. ed. m Mashenik Joachim s'úſemi Duhouni je ny nepruti shal ǀ Aron, se ſi lih ta ner vishej im. ed. m Mashnik ǀ Chriſtuſa neſſe na ta ner vishishi tož. ed. m hrib ǀ ga je bil pelal na ta nar viſokeshi tož. ed. m hrib ǀ Jeſt bom poſtavil sa tiga ner vishishiga tož. ed. m ži. Mashnika Eliachima ǀ vaſſ hozheo sa to ner vishishi tož. ed. ž Gospo v' tem krajlevſti Sicilia ǀ vſe te ner vekshi, viſokèshi im. mn. ž rezhy ſò majhine, inu niske višjiši m predstojnik: en Vishishi im. ed. je bil umerl ǀ ta Viſhishi im. ed. ga v'djaniu najde, ter ga sazhne sfariti ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga rod. ed. morio prebivat ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga rod. ed. teh Fariſeou ǀ sa Nebeſhku krajleustvu ſo ſvojo volo temu Vishishimu daj. ed. podvergli ǀ sa ſvojga Vishishiga tož. ed., tu je Appata, ſo bily sbrali ǀ tiga Viſhishiga tož. ed. pohleunu proſſi ǀ ſo ga njegovi vishishi im. mn. perſilili ǀ veliku shtimaio ſodbo, inu oblaſt teh Vishishih rod. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom, inu Matteram, Gospodarjom, inu Gospodiniam, tem vishishom daj. mn., inu Duhounom sapovedal ǀ imà ſturiti na gauge obejſit vſe te vishishi tož. mn. ǀ Je poſtavil Duhoune, inu deshelske: Sakonske, inu ledig: Viſſishi tož. mn., inu podloshnike višjiši ž predstojnica: Ta vishishi im. ed. odgovori nemanka obena, ampak ena nora ǀ leta shiba, v' rokah te Vishishi rod. ed. je ſilnu potrebna ǀ isvoliteſi sa vasho Vishishi tož. ed. to, katera je ta ner bulshi ǀ ta katera bo sa to Vishishi tož. ed. isvolena Narvišjiši m osebno lastno ime Bog: poshlushajte mene deklo tega ner Vishishiga rod. ed.
Svetokriški
Likurgus -a m osebno lastno ime Likurg: pravizhnishi je Cato Vticenſis. Pameten je bil Licurgus im. ed. Lacedemonski Krajl ǀ Zheden kakor Temiſtokles. Pravizhen kakor Cato Uticenſis. Moder kakor Licurgus im. ed. ǀ Lycurgus im. ed. je bil sapovedal Lacedemonorjom, de te mertve ſo mogli s' veijzami od ojlzhevane potreſti ǀ is Egypta je bil prishal v' Athenes, de bi kaj noviga ſe navuzhil od Licurguſa rod. ed. Likúrg, gr. Λυκοῦργος, legendarni špartanski zakonodajalec
Svetokriški
nizek -zka prid. 1. nizek: Ceſar sa suojo Nevesto isvolil eno dekilzo niskiga rod. ed. m, inu vbogiga ſtanu ǀ ſe vezh nemore po ſvoy nauadi od te niske rod. ed. ž semle pruti tem viſokim Nebeſsom polsdignit ǀ viſokèshi rezhy ſò majhine, inu niske im. mn. ž ǀ ſo prevezh niske im. mn. ž, inu shleht sa mojo shlahnust 2. nizkega stanu: On Viſok, ona niſka im. ed. ž, On moder, ona preproſta ǀ ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo, inu nisko or. ed. ž Navesto zhloveske nature 3. nizkoten: niska tož. mn. s, shleht, inu nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali primer.> eniga Angela s' tiga nishishi rod. ed. m Chora ǀ nikuli nenajdem de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga tož. ed. m ži. bil proſil ǀ ſe pofliſſaio te nishishi tož. mn. m Angele vshgati s' ognom lubesni Boshje presež.> sberiſi tu ner nishishi tož. ed. s mejſtu ǀ imamo na tu ner nishishi tož. ed. s meiſtu ſeſti
Svetokriški
plav -a prid. plav, moder: ta zartana kosha plava im. ed. ž rata, inu otezhe (IV, 459) ǀ plauu tož. ed. s oblazhilu je oblekla, inu te veſſele pejſſmi … je prepovedala (II, 253) ← bav. nem. plau, nem. blau ‛plav, moder’
Svetokriški
Bura m osebno lastno ime Bura: Tudi malu moder je bil uni Groff Burra im. ed., kateri en dan Franskimu Krajlu je bil shterideſſet taushent Kron udubil (V, 373)
Število zadetkov: 7
Dostopnost