Fran

dušljív -a -o prid.(ī í)
1. ki ovira, otežuje dihanje: zajel ga je gost, dušljiv dim; dušljiv kašelj, smeh / zrak je postajal vse bolj dušljiv soparen, težek / moriti z dušljivimi plini
2. ki moreče, neprijetno deluje, vpliva: pogreznil se je v dušljiv molk

dušljívo prisl.:
neprijeten duh je dušljivo legal na prsi; še zmeraj je dušljivo vroče / v povedni rabi v sobi je dušljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

léči1 léžem dov., lézi lézite; légel lêgla; nam. léč in lèč (ẹ́ ẹ̑)
1. namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: legel je in zaspal; razgrnil je plašč po tleh in legel; leči na posteljo, v travo; leči v senco; utrujen leči; leči na hrbet, vznak / pes je ubogljivo legel / kot ukaz psu lezi
// namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka: pozno je že, legel bom; zjutraj je bila bolj trudna kot zvečer, ko je legla / legel je po polnoči šel spat; nar. dajati otroke leč spat / star. leči spat iti spat
// namestiti se, spraviti se v (pretežno) tak položaj zaradi bolezni: legel je pred tremi tedni / ekspr. legel je in umrl zbolel, obolel
2. knjiž. imeti spolni odnos: ni legel k njej iz ljubezni; leči s fantom
3. s prislovnim določilom namestiti se, razprostreti se na površini: prah je legel na pohištvo / dolge trepalnice so ji legle čez oči / gosti delci v tekočini ležejo na dno se usedejo
4. knjiž., s prislovnim določilom pojaviti se, nastopiti na površini: oblaki so legli čez nebo; sence so legle na ulico / megla je legla na polje
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zgodaj je legel mrak; ko je legla noč, so se utaborili ko se je znočilo / mir je legel na pokrajino; pren. bridek molk je legel med njiju; na dušo ji je legla žalost
5. knjiž., s prislovnim določilom postati opazen, viden: grenkoba, trpkost mu je legla na obraz; nasmeh mu je legel na ustnice / prijazen izraz je legel na njegovo lice
6. preh., v zvezi z na povzročiti slabo duševno ali telesno počutje: leta so legla nanj s svojo težo; vsi ti dogodki so moreče legli nanje; brezoseb. težko je leglo nanj
● star. v nekaj dneh bo legla rodila; knjiž. sen jim je legel na oči zaspali so; knjiž. sonce je že leglo na strehe je začelo sijati na strehe; vznes. zdaj je legel k večnemu počitku, pod rušo, v grob, v zemljo še zadnji prijatelj umrl

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

metáti méčem nedov., mêči mečíte; mêtal (á ẹ́)
1. s silo, navadno ročno, povzročati, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: otroci radi mečejo kamne; metati polena na kup, ogenj; metati z desno, levo roko / metati kepe v mimoidoče; metati kozarce ob tla; metati žogo visoko v zrak / žrebali so tako, da so metali kovance so se odločali na podlagi dogovorjenega pomena obrnitve kovanca / ekspr. vojaki so začeli metati orožje iz rok so se začeli razoroževati; niso se hoteli več bojevati; ekspr. metati denar v hranilnik dajati, spuščati / pog. koliko časa boste še metali karte, kocke kartali, kockali
// nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom s silo povzročati, da prehaja kaj v velikih količinah na drugo mesto: vulkan je metal skale daleč od otoka; lokomotiva meče iz dimnika roje isker spušča, bruha / razburkano morje je metalo valove na obalo; vodomet meče vodo pet metrov visoko / letala mečejo bombe spuščajo / metati mostove, zgradbe v zrak razstreljevati jih / ta stroj kar meče podatke iz sebe
2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročati, da kaj hitro, sunkovito spreminja položaj v prostoru: valovi so metali čoln sem in tja; brezoseb. metalo ga je po dirjajočem vozu; ekspr. moreče sanje so ga metale kvišku zaradi njih se je prebujal, sedal; metati se po ležišču sem in tja / ekspr. bežeči vojak se je spretno metal od grma do grma / meče ga božjast božjasten je; ima napad božjasti; pren. vplivi so ga metali sem in tja
// ekspr. hitro, sunkovito premikati kak del telesa: glavo je metal ponosno nazaj; pri hoji meče desno nogo navznoter; konj je metal prednji nogi visoko v zrak / metati si lase s čela s hitrim, sunkovitim premikom glave povzročati, da padajo lasje po temenu nazaj
3. ekspr., s prislovnim določilom pošiljati, premeščati: metali so jih iz boja v boj; divizijo so metali z bojišča na bojišče / usoda ga je metala med dobre in slabe ljudi
4. ekspr., s prislovnim določilom hitro, nepopolno pisati, risati: metal je skice na platno; opombe si je metal v beležnico / na rob kompozicije meče same temne barve
5. ekspr., s prislovnim določilom, v zvezi metati oči, pogled pogledovati, ogledovati: rad meče oči po ženskah; fantje so metali za njo dolge poglede / metati stroge poglede izpod čela / že dolgo mečejo oči na sosedovo njivo si jo želijo, bi jo radi imeli
6. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: metal je očitke, vprašanja na vse strani; metati kletvice, psovke iz sebe / sonce je metalo žarke skozi okna; žarometi so metali luč po cesti / zvon je metal otožne glasove po dolini / jezno je metal bliske iz oči; njene oči so metale čudno svetlobo so se čudno svetile / besede, stavke je kar metal iz ust hitro, veliko je govoril; v pogovor rad meče tuje izraze v pogovoru jih nepričakovano, večkrat uporablja / metati nasmeške, poklone na levo in desno
// v zvezi z v povzročati, da kdo prehaja v stanje, kot ga nakazuje določilo: nasprotovanje ga meče v bes, obup; to ga meče v omamo / tedaj so začeli metati ljudi v ječe začeli so jih zapirati
7. navadno s prislovnim določilom povzročati, delati, da kaj kje je: ogenj je metal odsev na njegov obraz; drevesa so metala gosto senco na cesto; petrolejka je metala čudne sence po prostoru
// publ., v zvezi z na povzročati, da se na kaj gleda, o čem misli tako, kot nakazuje določilo: njegova izjava meče čudno luč na podjetje; to meče senco negotovosti na sporazum / to meče sum nanj
● bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti; ekspr. kritiki so metali blato nanj sramotili, obrekovali so ga; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. ne mečite denarja na cesto, skozi okno, stran ne dajajte, izdajajte denarja za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. s svojih miz jim mečejo samo drobtine dajejo jim samo malo pomembne, malo vredne stvari; pog., ekspr. metati hrano vase hitro, hlastno jesti, goltati; ekspr. v obraz se mu prilizujejo, sicer pa mečejo kamne za njim sicer pa grdo, slabo govorijo o njem; ekspr. metati obleko nase, s sebe hitro se oblačiti, slačiti; ekspr. metati komu pesek v oči prizadevati si prikriti, zamegliti komu resnico; pog. metati poker, tarok igrati poker, tarok; ekspr. metati komu polena pod noge ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih; ekspr. metala je poljubčke poljubljala prste svoje roke in jo obračala, iztegovala proti komu; ekspr. že dve uri meče trnek lovi ribe s trnkom; ekspr. metati iz besedišča tuje besede prikazovati jih kot nepravilne, neprimerne; pog., ekspr. iz te gostilne zelo zgodaj mečejo (ven) zahtevajo, delajo, da jo gostje zapustijo; pog., ekspr. le kdo me meče že navsezgodaj iz postelje kdo zahteva, povzroča, da moram vstati; ekspr. delavce so metali iz službe odpuščali so jih, odpovedovali so jim delovno razmerje; ekspr. tudi iz tega stanovanja ga mečejo zahtevajo, da se tudi iz njega izseli; ekspr. ta misel ga meče iz tira ga vznemirja, razburja; ekspr. metati koga na cesto prizadevati si dati koga iz službe ali stanovanja; šport. žarg. ta skakalnica meče na nos povzroča, da se pri skoku leti z glavo naprej, navzdol; ekspr. tovarna meče na trg vedno več proizvodov množično proizvaja zanj; ekspr. to mu kar naprej mečejo pod nos, v zobe to mu kar naprej očitajo; ekspr. metati vse v en, isti koš ne upoštevati razlik med stvarmi, problemi; ekspr. tega mi ne boš metal v obraz tega mi ne boš brez obzirov pravil, očital; pog. ta profesor je pri izpitih rad metal negativno ocenjeval; pog. naprej metati očitati
♦ šport. metati pri kegljanju povzročati, da se krogla kotali proti kegljem; metati avt z rokami dati žogo iz avta v igro; metati disk, kopje; metati na koš

metáti se 
1. prizadevati si s silo spraviti koga na tla, v ležeč položaj: ko je bil mlad, se je rad metal in pretepal / v cirkusu se je metal z medvedom
2. nav. ekspr., s prislovnim določilom hitro, sunkovito ulegati se: ob eksplozijah so se vojaki metali na tla
3. ekspr. hitro, sunkovito se gibati, teči, udarjati ob kaj: potok se meče čez skale / slap se meče trideset metrov globoko
4. ekspr. dajati udarce, povzročati poškodbe komu: napadalci so se srdito metali na brezmočne žrtve; z nasajenimi bajoneti so se vojaki metali drug na drugega
● slabš. metati se na kolena pred kom poklekati pred kom; ekspr. metati se komu pod noge predajati se, podrejati se; ekspr. metati se komu v naročje naglo, živahno objemati koga; zelo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; pog., ekspr. ta fant se meče za vsako (žensko) zelo vsiljivo si prizadeva pridobiti ljubezensko naklonjenost žensk; ekspr. ljudje so se mu metali okoli vratu objemali so ga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

metáti méčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

moréče prisl.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

moríti -ím nedov. (ī í)
1. povzročati smrt
a) ljudi: začeli so se sovražiti, preganjati in moriti; napadal je potnike, jih ropal in moril; moriti z orožjem, s stiskanjem grla / potresi, lakota, povodnji morijo ljudi; kuga mori ljudi po deželi / okupator je moril nedolžno prebivalstvo; moriti v vojni ubijati / tako zna moriti samo človek
b) živali: če si lovec, še ni treba, da bi moril / kuga je morila kokoši; čebele se morijo se koljejo
// ekspr. uničevati, škodovati čemu: mraz, slana mori rože; plevel mori žito / s praznim besedovanjem sem celo popoldne moril čas nisem nič koristnega delal
2. slabš. s svojim govorjenjem, zahtevami povzročati občutek neugodja, nejevolje: odšel je v gostilno, da ga doma ne bi morila žena; moril nas je s svojimi vprašanji / šol. žarg. profesor me je celo uro moril spraševal / morilo jo je njegovo brezglavo navdušenje / ta pa zna moriti
3. ekspr. povzročati občutek neugodja, nejevolje sploh: povej, kaj te mori; te reči so me morile; cele mesece ga že mori to vprašanje / hude sanje so jo morile / z oslabljenim pomenom: moril jo je obupen dolgčas zelo ji je bilo dolgčas; volka mori huda lakota zelo je lačen
4. nar. zahodno gasiti: moriti plamen, žerjavico / moriti apno

moré zastar.:
more in požigaje je tolpa vihrala čez deželo

morèč -éča -e:
sovražnik, moreč po naših pokrajinah; moreč človek; bunker je postal pretesen, moreč; moreče misli, skrbi; prisl.: njen jok je moreče vplival nanj

morjèn -êna -o:
živeli so tam preganjani in morjeni od številnih sovražnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

podíti -ím nedov. (ī í)
1. delati, povzročati:
a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: poditi otroke iz sobe / poditi kokoši z vrta / podil je sina od hiše, dokler ni zares odšel
b) da kdo kam gre, pride: s palico je podila otroke domov / psi podijo divjad pred lovce / ekspr. podi ga k zdravniku sili ga, mu prigovarja, naj gre
// nav. ekspr. preganjati, zasledovati: neusmiljeno so podili sovražnike; kam tako hitite, kot da bi vas kdo podil; pren. usoda ga podi po svetu
2. delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: jezdec je podil konja; dirkači so podili vozila; nepreh.: podil je vse hitreje; skozi gozd je podil, da je voz kar odskakoval / ekspr. veter podi oblake

podíti se 
razposajeno, živahno tekati sem ter tja: otroci se podijo po travniku; poditi se za žogo; rada se podi z otroki / jezdeci so se podili po hipodromu
// s prislovnim določilom hitro se premikati sem ter tja: nad poljem se podi jata krokarjev; ribe se podijo po ribniku / ekspr. po nebu se podijo temni oblaki / ekspr. nad gorami se podi nevihta je; pren., ekspr. po glavi se ji podijo moreče misli
// ekspr. hitro se premikati: v skoku so se podili za begunci; podijo se skozi vas kot vihra
● ekspr. rad se podi za ženskami jim dvori

podèč -éča -e:
hitro se podeči oblaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

razpršíti -ím dov., razpŕšil (ī í)
1. narediti iz česa tekočega, sipkega drobne kapljice, delce: razpršiti mleko, olje, vodo; razpršiti moko; sneg se v zraku razprši; valovi se ob skalah razpršijo; hitro se razpršiti / razpršiti na drobne kapljice
// narediti, da kaj kam pride v drobnih kapljicah, delcih: razpršiti parfum, razkužilo; razpršiti škropivo po rastlinah
2. odbiti v različnih smereh: megla razprši svetlobo; ob steklu se žarki razpršijo
3. narediti, da pridejo zlasti denar, naložbe na več mest, se porazdelijo na več enot: razpršiti premoženje med več bank; razpršiti sredstva vlagateljev med delnice različnih podjetij / razpršiti portfelj; razpršiti naložbeno tveganje / razpršiti naložbe
4. ekspr. narediti, da kaj preneha obstajati: razpršiti dvome, negotovost, strah; razpršiti predsodke; moreče misli so se razpršile
● ekspr. ptice so se razpršile so hitro odletele v več smeri; ekspr. misli so se mu razpršile postal je raztresen

razpršèn -êna -o:
razpršen curek vode; razpršeni drobci granat; v mleku razpršena maščoba; razpršena svetloba; zmes razpršenega goriva; zdravilo v razpršenem stanju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

skózi2 tudi skóz predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka skóz- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo
a) glede na širino, globino česa: izvrtati predor skozi led, steno; ličinka se pregrize skozi ovoj / preriniti se skozi gnečo, množico; skozi meglo so videli obrise stolpnic; skozi zavese je prihajalo dovolj svetlobe / čistiti tekočino skozi filter; gledati skozi ključavnico; skočiti, vreči skozi okno; presejati skozi sito; oditi skozi zadnja vrata; šipe so bile umazane, da se je komaj videlo skoznje / ostanki hrane se izločajo skozi črevo; dihati skozi nos / skozi obleko je začutila hlad; skozi stene se vse sliši; pren. misel mu je šinila skozi možgane; prebiti se skozi težave
♦ geom. premica gre skozi točko P
b) glede na omejeno, zoženo površino: iti po bližnjici skozi gozd; voziti skozi mesto; potovati skozi Slovenijo; ekspr. reka se pregrize skozi sotesko; peljati se v Zagreb skozi Zidani most / iti skozi vse sobe
2. za izražanje časa, v katerem se
a) kaj godi; čez2: skozi poletje živi ob morju, pozimi doma; opravil je vse, kar se mu je nabralo skozi teden; tako konzervirana hrana se skozi (vso) zimo ne pokvari / ekspr. skozi vse življenje je imel srečo
b) z oslabljenim pomenom kaj godi nepretrgano: skozi tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja; varčevati skozi ves mesec
// za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: odgovoriti skozi kašelj, smeh; ekspr. tu me boli, je izdavila skozi jok
3. za izražanje načina, kako dejanje poteka: govori razločno in ne skozi nos; žvižgati skozi zobe
// publ. za izražanje merila, vodila: gledati napredek skozi proizvodnjo in večjo produktivnost dela / naši gostinci gledajo goste samo skozi dinar mislijo samo na denar, zaslužek; ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa po današnjem okusu
// za izražanje sredstva, posrednika: opazovati okolico skozi daljnogled; ekspr. življenje gleda skozi rožnata očala / publ.: čuti dolžnost, da širi to zavest skozi svojo umetniško izpoved z umetniško izpovedjo; ustvariti moreče vzdušje skozi groteskne podobe / publ. govoriti, izpovedovati se skozi značaje svojih junakov
4. star. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja; zaradi: ta organizacija je postala pomembnejša skozi kritike nasprotnikov; dobiti večje dohodke tudi skozi slabe delovne pogoje
5. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, navadno v zvezi z iti za izražanje, da je kdo omejen čas deležen tega, kar določa sobesedilo: ti ljudje so šli skozi narodnoosvobodilni boj; pred vojno je šel skozi številne ječe je bil pogosto zaprt; elipt. kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja; šel je skozi veliko trpljenje / skozi njegove roke je šlo že dosti učencev poučeval je že dosti učencev / publ.: ta predlog mora iti še skozi strokovni svet mora ga obravnavati strokovni svet; zazidalni načrt mora skozi zbore občanov
6. za izražanje natančnejše določitve, razvrstitve v okviru celote: stanuje v Rožni dolini, Cesta dve skozi dvaindvajset; poštni predal pet skozi ena [5/1]
● pog. ne vem, če bo šel spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; ekspr. prebiti se skozi knjigo, podatke s težavo prebrati, preštudirati; pog. peljati skozi rdečo luč skozi križišče, ko je na semaforju prižgana rdeča luč; ekspr. lačen je bil, da se je skozenj videlo zelo lačen, sestradan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

skozi [poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz..
1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt
2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja
3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim
4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo
5. vzročnostni: postati znan ●~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram
6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami
7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

skŕb -í ž (ȓ)
1. občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: skrbi ga mučijo, ekspr. grizejo, morijo, pečejo, tarejo, žulijo; vedno pogosteje jo je obhajala, prevzemala skrb za otroke, prihodnost, njegovo zdravje; delati komu skrbi; odriniti, pregnati, ekspr. potlačiti skrbi; vso noč jih je s strahom in skrbjo čakala; hude, velike, težke, ekspr. grenke, moreče, pekoče skrbi; ekspr. siva, tiha skrb
// stanje, ki je posledica tega občutka: od neprestanih, samih skrbi se je v nekaj letih zelo postaral; biti (ves) v skrbeh, star. v skrbi zaradi česa, za koga
// kar povzroča tako stanje: imeti skrbi; s tem se je rešil skrbi; ekspr. veliko skrb si je nakopal na glavo; denarne, gospodarske skrbi; nima večjih problemov, le drobne, vsakdanje skrbi; skrbi in težave / z njim so same skrbi / skrb, kako bo prestal operacijo, ga je zelo vznemirjala; družina, zdravje je njena največja skrb / pog. ni skrbi, otrok je zdrav ni vzroka za zaskrbljenost
2. ed. aktivnost, prizadevanje:
a) za uresničitev, normalen potek česa: povečati skrb za družbeni standard; razvoju te panoge so posvečali posebno skrb; država je prevzela skrb za gradnjo bolnišnic, šol; v programu društva je tudi skrb za izobraževanje članov / gospodinjstvo ima sama na skrbi sama skrbi za gospodinjstvo; ekspr. naložiti komu skrb za knjižnico
b) za zadovoljitev zlasti telesnih potreb: če bo potrebno, bo prevzela skrb za sosedove otroke / skrb za zaslužek, ekspr. za vsakdanji kruh / na skrbi ima tri otroke skrbi za tri otroke
3. ekspr. dolžnost, obveznost: ker ima druge skrbi, zanemarja družino; po celoletnem delu je moral za nekaj časa odložiti vse skrbi in se odpočiti; učenje naj bo tvoja edina, glavna skrb / gospodinjstvo je njena skrb
4. skrbnost: na sliki je očitna slikarjeva skrb pri obdelavi rok / s kakšno skrbjo mu je vselej pripravljala stvari za na pot
5. v povedni rabi, v zvezi brez skrbi izraža odsotnost tega, kar povzroča skrb: otroci so srečni, ker so še brez skrbi; zaradi prenočišča ste lahko brez skrbi / živeti brez skrbi
6. pog., v medmetni rabi, v zvezi brez skrbi poudarja trditev: brez skrbi, vse se bo srečno končalo; ali boš oddal pismo? Brez skrbi, seveda ga bom oddal / (bodite) brez skrbi, da bo spet zamudila
● star. posebna skrb mu je bila, kje bo prenočil zelo ga je skrbelo; star. po nepotrebnem te je skrb zanj po nepotrebnem te skrbi zanj; star. vedno me je skrb, če se boš vrnil zdrav vedno me skrbi; star. zakaj si je dal tako skrb za to zakaj je tako skrbel, si prizadeval za to; star. za učenje ima skrb je skrben; star. brezposeln je prišel domov njej na skrb da je ona skrbela zanj; star. odbor je vzel prireditev v skrb odbor je prevzel skrb za prireditev; ekspr. šola mu je deveta, zadnja skrb prav nič se ne zmeni zanjo; nič skrbi, resnica bo prišla na dan brez skrbi; preg. majhni otroci majhne skrbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

skŕb -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ ȋ) živeti brez ~i; delati komu ~i; biti (ves) v ~eh, star. v ~i zaradi česa, za koga; denarne ~i; knj. pog. Brez ~i, vse se bo srečno končalo; poud.: grenke, moreče ~i; tiha ~; odložiti za nekaj časa vse ~i |dolžnosti, obveznosti|; pojm. povečati ~ za izobraževanje; prevzeti ~ za otroke; imeti koga na ~i; redk. s ~jo vse pripraviti s skrbnostjo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tiščánje Frazemi s sestavino tiščánje:
[nójevsko] tiščánje gláve v pések

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zadušljív -a -o prid.(ī í)
1. ki onemogoča dihanje, jemlje dih: zadušljiv dim, plin / zadušljiv kašelj
// ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje; zadušen1: zadušljiv prostor / zadušljiva sopara, vročina
2. ki moreče, neprijetno deluje, vpliva: zadušljiv molk

zadušljívo prisl.:
ozračje je zadušljivo onesnaženo / v povedni rabi v sobi je zadušljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.