Zadetki iskanja
1. rdeč: cſi bodo erdécſi KŠ 1754, 210; je liki krv erdécsi grátao KŠ 1771, 777; erdécsi prpeo AI 1875, kaz. br. 8; Nyé licojna je erdécsa KAJ 1870, 18; kakſté ſzi je ono, bejlo, ali erdécse KŠ 1754, 203; i gvanjt erdécsi ſzo vrgli okouli nyega KŠ 1771, 328; Erjávo-erdéčo dlakasto kožo má AI 1878, 9; odeli ſzo ga zerdécsim plaſcsom KŠ 1771, 94; s plávimi licami i erdéčim nosom AI 1878, 7; zvodouv i zerdécsov vunov vrét KŠ 1771, 686; cſi bodo grejhi vaſi, liki erdécse ſzüknye KŠ 1754, 210; rokavice szo erdécse AIN 1876, 36; po dúgom erdécse ténke lenije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6
2. v zvezi erdeče mourje Rdeče morje: Prejg idejnye erdécsega mourja KŠ 1754, 185; i vu erdécsem mourji KŠ 1771, 361
èrdečejši -a -e bolj rdeč: Vu liczi ſzi erdecsejsi BKM 1789, 426; Vu liczi ſzi erdecsejsi SŠ 1796, 155
1. plavati: i ribe môrszke, i ka vu môrji plava TA 1848, 7; Reca pazlivši sem-tam plava AI 1878, 3; te druge szkácsejo ali plavajo KAJ 1870, 10; pren. Szrditoſzt Bo'sa nadnami plava SŠ 1796, 93; I vu grêhi plavate BRM 1823, 5; I vu ſzrecsi plavajo KM 1783, 316; i Düh Bosji je plavau na vodi SM 1747, 3; meſzto, ſtero je vu vſzoj necsiſztoucsi plavalo KŠ 1771, 487
2. pluti: Gda bi záto plavali na pétdvajſzeti, ali tréſzeti bi'zájov KŠ 1771, 283
plavajóuči -a -e plavajoč: Kak bi sze szpozábo sz-tébe, Vu grêhi plavajôcsi KAJ 1848, 182; Jeli poznas plavajôcsega fticsa KAJ 1870, 14; I tam je najſao edno ládjo, plavajoucso v-Vlaski orſzág KŠ 1771, 424; Plavajoucsi pa oni záſzpao je KŠ 1771, 193; Môrje je tak veliko, tam plavajôcsi sztvár je brez racsúna TA 1848; Ino ribe vmourji plavajoucse, Dao ſzi je csloveki na ládanye BKM 1789, 2
plàvavši -a -e ko je plul: I prejk plavavſi mourja prisli ſzo na zemlo Genezáreth KŠ 1771, 122; Tr'zczi z-velikimi ládjami po po môrji tá plavavsi KAJ 1870, 93
posüšìti se -ím se posušiti se: Posühší se, te se osoli [slanik] AI 1878, 31; Vnogih mesztaj nikaj de'zdza nê bilô i tam se kukorca poszühsila AI 1875, kaz. br. 8
posǜšeni -a -o posušen: Posüšen [poper] se zmele AI 1878, 51
pozdìgnoti se -em se dvigniti se: Tá sze mi daj pozdignoti Pri poszvêti vüpanya KAJ 1848, 527; Odnet sze pá pozdignemo I po zráki KAJ 1870, 109; pozdigni ſze i vrzi ſze vu morje KŠ 1771, 138; Pozdigni sze o Bôg vise nebész TA 1848, 45
pozdìgnovši -a -e ko je dvignil: i pozdignovſi roké ſzvoje, blagoſzlovo je je KŠ 1771, 258; i pozdignovſi vötrniczo kvötri, dr'zali ſzo ſze kbrodi KŠ 1771, 426
pozdìgnovši se -a se -e se ko se je dvignil: Té je völeto z-gnêzda szvojega i gori sze pozdignovsi vu zrák, etak je szpêvao KAJ 1870, 100
pozdìgnjeni -a -o
1. dvignjen: Bre'zine szo visziko pozdignjene kumesz okroglin szvoji KAJ 1870, 146
2. povzdignjen: csi sze v-etaksem pripetjê na visisi sztan pozdignyeni z-szvoji nisziki roditelov szpomené KAJ 1870, 54; pren. Domovino vekivecsnoszti, v-stero je Krisztus pozdignyen KAJ 1848, 106
3. stopnjevan: Tou, da kám na drügo, kám na trétyo sztubo pozdignyene recsisze dájo premetávati KOJ 1833, 31
premenìti se tudi preminìti se -ím se spremeniti se: porédne verbume sze znájo premeniti KOJ 1833, 49; po ſteri ſze grejh premini KMK 1780, 68; gda ſze premini, Na vino voda vkameni BKM 1789, 54; Hitro ſze premini vſze nyegova ſzvetloſzt SŠ 1796, 110; Ino ſze vſzi teda preminimo SŠ 1796, 15; Ár ovi trigyé ſzo 'ze vnebéſzaj, eti ſze pa li preminéjo KŠ 1754, 140; nego ſze premejnte po ponovlenyej pámeti vaſe KŠ 1771, 475; Ali hitro ſze je premejno Saul KM 1796, 59; Ali krouto náglo cslovik ſze premejno SŠ 1796, 39; I premejno ſze je pred nyimi KŠ 1771, 55; ali nyega radoszt sze je kcsaszi na sztráhoto premenila KAJ 1870, 82; Nej ſze je tak premejnilo na Kriſztusa KŠ 1754, 8b; premejnili ſzo ſze vpámeti i erkli ſzo KŠ 1771, 427; kak ſze rumena fárba preminí KM 1783, 201; I liki odivalo, zavijés je i preminéjo ſze KŠ 1771, 673
preméjnjeni -a -o spremenjen: Ár gde je premejnyeno popouſztvo KŠ 1771, 682
preobràčati se -obráčam se spreminjati se: I csi v-hüdôbi hodimo, Ti ſze nepreobrácsas BRM 1823, 110; csi bi sze szvêt i goré sze preobracsale na szrêdo vu môrje TA 1848, 37
razdelìti se -ím se
1. razdeliti se: Kada sze more recsi na szillabe razdeliti AIN 1876, 7; Hrbtenični se pá na štiri tále razdelijo AI 1878, 5; Satan .. razdejlo ſze je KŠ 1771, 110
2. ločiti se: Razdili ſze ocsa proti ſzini KŠ 1771, 214
razdèljeni -a -o
1. razdeljen, razdvojen: Csi je pa i Satan med ſzebom razdeljeni KŠ 1771, 207; Krátka ſumma je na tri tále razdeljena TF 1715, 20; ſtera je na tri tále razdeljena KŠ 1754, 84; i vſzáko meſzto ali hi'za razdeljena prouti ſzebi KŠ 1771, 39; Eta tábla na stiri razlocske razdeljena AI 1875, kaz. br. 6; Saloniki, razdeljeno na tri tále KŠ 1771, 612; naj sze králesztvo vu szebi razdeljeno neopüszti KOJ 1833, XIII; Niti zti ſzedem lejbov krüha med ſtirijezero razdeljeni KŠ 1771, 53
2. razcepljen: Na Apoſztolſzki glaváj, Ieziczke razdejljeni BKM 1789, 120; I vidili ſzo ſze nyim razdeljeni jeziczke KŠ 1771, 344; I ſzkázali ſzo ſze nyim razdeljeni jeziczke KM 1796, 117