Zadetki iskanja
Pravopis
SSKJ²
izpahníti in izpáhniti -em, tudi izpáhniti -em dov. (ī á; á ā)
1. premakniti sklepno glavico iz sklepne jamice: izpahniti nogo v kolku / izpahniti si čeljust / ekspr. ne obrekuj ljudi, da se ti ne bo jezik izpahnil
2. potisniti navzven, naprej: izpahnil je brado in nekaj zamomljal / ekspr. ženska je včasih kar izpahnila oči izbuljila
3. izločiti, odstraniti (iz sadeža): izpahniti češpljam koščice
// knjiž., ekspr. izključiti, izločiti: čutil je, da ga je mesto izpahnilo
1. premakniti sklepno glavico iz sklepne jamice: izpahniti nogo v kolku / izpahniti si čeljust / ekspr. ne obrekuj ljudi, da se ti ne bo jezik izpahnil
2. potisniti navzven, naprej: izpahnil je brado in nekaj zamomljal / ekspr. ženska je včasih kar izpahnila oči izbuljila
3. izločiti, odstraniti (iz sadeža): izpahniti češpljam koščice
// knjiž., ekspr. izključiti, izločiti: čutil je, da ga je mesto izpahnilo
- izpahníti se in izpáhniti se, tudi izpáhniti se
izpustiti se: mozolji se izpahnejo; brezoseb. zaradi vročine se mu je izpahnilo na ustnicah
- izpáhnjen -a -o:
naravnati izpahnjeno nogo; imel je velike, precej izpahnjene oči;
Pravopis
izpahníti in izpáhniti -em tudi izpáhniti -em dov. izpáhnjenje; drugo gl. pahniti (í/ȋ/á á; á; á ȃ) kaj ~ nogo v kolku; ~ (si) čeljust; redk. izpahniti čemu kaj ~ češpljam koščice odstraniti
izpahníti in izpáhniti se -em se tudi izpáhniti se -em se (í/ȋ/á á; á; á ȃ) komu Mozolji se ~ejo se izpustijo
izpahníti in izpáhniti se -em se tudi izpáhniti se -em se (í/ȋ/á á; á; á ȃ) komu Mozolji se ~ejo se izpustijo
Celotno geslo
Vezljivostni G
izpahníti se in izpáhniti se -em se dovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se, potisniti se navzven
(S pikantno hrano) se (ji) (po obrazu) izpahnejo mozolji.
(S pikantno hrano) se (ji) (po obrazu) izpahnejo mozolji.
SSKJ²
izpahováti -újem nedov. (á ȗ)
potiskati navzven, naprej: izpahoval je brado
♦ jezikosl. izpahovati polglasnik
potiskati navzven, naprej: izpahoval je brado
♦ jezikosl. izpahovati polglasnik
- izpahováti se
izpuščati se: mozolji se mu izpahujejo po obrazu
// delati se, pojavljati se: mehurčki se izpahujejo na vodni gladini;
Pravopis
izpahováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; izpahovánje; (-àt) (á ȗ) redk. kaj ~ brado |potiskati jo navzven, naprej|
izpahováti se -újem se (á ȗ) Mozolji se mu ~ujejo po obrazu se izpuščajo
izpahováti se -újem se (á ȗ) Mozolji se mu ~ujejo po obrazu se izpuščajo
SSKJ²
izpustíti -ím tudi spustíti -ím dov., izpústil tudi spústil (ī í)
1. prenehati imeti kaj z rokami oprijeto: prijel ga je in ga takoj izpustil; izpustiti kozarec, vrv; izpustiti iz rok; če se boš izpustil, boš padel
2. spraviti kaj (tekočega) iz česa: izpustiti vodo iz bazena, paro iz cevi / izpustiti sapo / izpustiti prašiču kri z vbodljajem povzročiti, da odteče kri
// povzročiti, narediti, da pride žival iz česa: izpustiti živino; izpustiti konje na pašo
3. prenehati ohranjati koga na določenem mestu: izpustiti talce; izpustiti iz ječe; zaradi pomanjkanja dokazov so ga izpustili / izpustili so ga iz vojske; izpustiti učence domov
// navadno z nikalnico ne dovoliti oditi, zapustiti določeno mesto: prišel bi bil prej, pa me niso izpustili / tako družaben je, da ga ne izpustimo več
4. ne navesti, ne upoštevati: izpustiti člen, črko, številko; pri prepisovanju je izpustil cel stavek
5. pog. ne udeležiti se česa, kar se večkrat pojavlja: nobenega plesa ne izpusti; več predavanj je izpustil / ekspr. vse pogosteje prihaja, zdaj ne izpusti nobene nedelje več
// ne upoštevati vsega, kar je v medsebojni povezanosti: prebarval je vsa okna, le eno je izpustil
6. pog., ekspr. izstreliti: izpustiti rafal na sovražnika
● ekspr. misel na beg me ni več izpustila neprenehoma sem mislil na beg; ekspr. niti solze ni izpustila ni zajokala; zastar. izpustiti dušo umreti; izpustiti komu oko iztakniti; pog., ekspr. včasih izpusti kako pametno reče, pove; izpustiti ugodno priložnost ne izrabiti; ekspr. izpustiti zmago iz rok ne zmagati kljub ugodnemu položaju; ekspr. ne izpusti ga iz oči neprestano ga gleda, nadzoruje; ekspr. izpustil je vajeti iz rok dopustil je, da se kaka stvar razvija brez njegovega vodstva, vpliva; ekspr. ne izpusti ga izpred oči neprestano ga ima blizu sebe
♦ pravn. izpustiti pogojno; šport. diskvalificirali so ga, ker je izpustil vratca
1. prenehati imeti kaj z rokami oprijeto: prijel ga je in ga takoj izpustil; izpustiti kozarec, vrv; izpustiti iz rok; če se boš izpustil, boš padel
2. spraviti kaj (tekočega) iz česa: izpustiti vodo iz bazena, paro iz cevi / izpustiti sapo / izpustiti prašiču kri z vbodljajem povzročiti, da odteče kri
// povzročiti, narediti, da pride žival iz česa: izpustiti živino; izpustiti konje na pašo
3. prenehati ohranjati koga na določenem mestu: izpustiti talce; izpustiti iz ječe; zaradi pomanjkanja dokazov so ga izpustili / izpustili so ga iz vojske; izpustiti učence domov
// navadno z nikalnico ne dovoliti oditi, zapustiti določeno mesto: prišel bi bil prej, pa me niso izpustili / tako družaben je, da ga ne izpustimo več
4. ne navesti, ne upoštevati: izpustiti člen, črko, številko; pri prepisovanju je izpustil cel stavek
5. pog. ne udeležiti se česa, kar se večkrat pojavlja: nobenega plesa ne izpusti; več predavanj je izpustil / ekspr. vse pogosteje prihaja, zdaj ne izpusti nobene nedelje več
// ne upoštevati vsega, kar je v medsebojni povezanosti: prebarval je vsa okna, le eno je izpustil
6. pog., ekspr. izstreliti: izpustiti rafal na sovražnika
● ekspr. misel na beg me ni več izpustila neprenehoma sem mislil na beg; ekspr. niti solze ni izpustila ni zajokala; zastar. izpustiti dušo umreti; izpustiti komu oko iztakniti; pog., ekspr. včasih izpusti kako pametno reče, pove; izpustiti ugodno priložnost ne izrabiti; ekspr. izpustiti zmago iz rok ne zmagati kljub ugodnemu položaju; ekspr. ne izpusti ga iz oči neprestano ga gleda, nadzoruje; ekspr. izpustil je vajeti iz rok dopustil je, da se kaka stvar razvija brez njegovega vodstva, vpliva; ekspr. ne izpusti ga izpred oči neprestano ga ima blizu sebe
♦ pravn. izpustiti pogojno; šport. diskvalificirali so ga, ker je izpustil vratca
- izpustíti se tudi spustíti se
pojaviti se kot bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici: mozolji so se mu izpustili po obrazu
- izpuščèn tudi spuščèn -êna -o:
pogojno izpuščen; izpuščena beseda; izpuščena priložnost; izpuščeno število;
Pravopis
izpustíti -ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ kozarec, vrv; ~ stavek pri prepisovanju; ~ ujetnike iz taborišča; knj. pog. Ne ~i nobenega plesa Pleše vsak ples; poud.: ~ rafal na sovražnika |izstreliti|; ~ ugodno priložnost |ne izrabiti je|
izpustíti se -ím se (í/ȋ í) komu Mozolji so se mu izpustili po obrazu
izpustíti se -ím se (í/ȋ í) komu Mozolji so se mu izpustili po obrazu
Celotno geslo
Sinonimni
izpustíti se -ím se dov.
izraža, da se kaj pojavi kot bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici
SINONIMI:
Celotno geslo
Vezljivostni G
izpustíti se -ím se tudi spustíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj kot bolezenska sprememba pojaviti se na/po/pri kom/čem / nad/pod/med kom/čim / kje / kod / kdaj / od/do kod / kdaj
/Brez pravega vzroka/ so se (mu) po obrazu izpustili mozolji.
/Brez pravega vzroka/ so se (mu) po obrazu izpustili mozolji.
SSKJ²
izpúščati -am tudi spúščati -am nedov. (ú)
1. večkrat izpustiti: izpuščati predmete iz rok
2. spravljati kaj (tekočega) iz česa: izpuščati oblake dima iz pipe; izpuščati tekočino v ozkem curku / ekspr. izpuščati nerazločne glasove
● ekspr. počasi izpušča besede iz ust počasi govori; nizko izpuščati jih pline iz črevesja
// povzročati, delati, da pride žival iz česa: izpuščati živino na pašo
3. ne ohranjati koga na določenem mestu: izpuščati zapornike; izpuščati iz ječe, na prostost
4. ne navajati, ne upoštevati: izpuščati črke, številke; pri prepisovanju je izpuščal cele stavke
1. večkrat izpustiti: izpuščati predmete iz rok
2. spravljati kaj (tekočega) iz česa: izpuščati oblake dima iz pipe; izpuščati tekočino v ozkem curku / ekspr. izpuščati nerazločne glasove
● ekspr. počasi izpušča besede iz ust počasi govori; nizko izpuščati jih pline iz črevesja
// povzročati, delati, da pride žival iz česa: izpuščati živino na pašo
3. ne ohranjati koga na določenem mestu: izpuščati zapornike; izpuščati iz ječe, na prostost
4. ne navajati, ne upoštevati: izpuščati črke, številke; pri prepisovanju je izpuščal cele stavke
- izpúščati se tudi spúščati se
pojavljati se kot bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici: mozolji se mu izpuščajo;
Pravopis
izpúščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izpúščanje (ú) koga/kaj ~ predmete iz rok; ~ številke, črke; ~ zapornike; ~ paro
izpúščati se -am se (ú) komu Mozolji se mu ~ajo
izpúščati se -am se (ú) komu Mozolji se mu ~ajo
Celotno geslo
Sinonimni
izpúščati se -am se nedov.
izraža, da se kaj pojavlja kot bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici
SINONIMI:
pog. izpahovati se
Pleteršnik
metljȃj, m. ein Geschwür, Cig., Lašče-Levst. (Rok.), Polj.; — der Fingerwurm, Notr.; metljaji so neki mozolji, ki se človeku na nogah po mečah delajo, Ig (Dol.); nav. pl. metljaji, die Egelkrankheit der Schafe, Cig., Jan., Notr., BlKr.; metljaji v jetrih, Strp.
SSKJ²
mozólj -a m (ọ̑)
vnetje lojnice in njene okolice: odpravljati, stiskati mozolje; mozolji na obrazu; koža brez mozoljev
vnetje lojnice in njene okolice: odpravljati, stiskati mozolje; mozolji na obrazu; koža brez mozoljev
Pleteršnik
mozọ́lj, m. die Wimmer, die Pustel, das Hitzbläschen; mozolji se mu spuščajo po obrazu; — čeljustni m., das Rankkorn (svinjska bolezen), V.-Cig.; m. rezati, izrezati, das Rankkorn nehmen, Cig.; — pl. mozolji, das Friesel (bolezen), C.; — tudi: mozọ̑lj.
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
prekríti -kríjem dov., prekrìl tudi prekríl (í ȋ)
1. dati, položiti kaj čez vso površino česa: prekriti stene s tapetami; prekriti tla v kopalnici; pren., ekspr. ta veseli dogodek je prekril žalostne spomine
// dati, položiti čez kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: prekriti mizo, posteljo; prekriti tla s preprogo / prekriti oko z obvezo
// ponovno pokriti: prekriti streho / prekriti z opeko, skodlami / hlev so že prekrili
2. narediti, da je kaj (v celoti) nevidno: prekriti jamo z vejami, ograjo z lepaki; prekriti ploskev z voskom / oblak je prekril sonce
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se na (vsem) površju česa: sneg je prekril gore / grob je prekrila trava prerasla / kožo so ji prekrili mozolji / noč je prekrila zemljo
● ekspr. marsikaj je prekrila pozaba se je pozabilo; ekspr. žalost je znala prekriti prikriti
1. dati, položiti kaj čez vso površino česa: prekriti stene s tapetami; prekriti tla v kopalnici; pren., ekspr. ta veseli dogodek je prekril žalostne spomine
// dati, položiti čez kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: prekriti mizo, posteljo; prekriti tla s preprogo / prekriti oko z obvezo
// ponovno pokriti: prekriti streho / prekriti z opeko, skodlami / hlev so že prekrili
2. narediti, da je kaj (v celoti) nevidno: prekriti jamo z vejami, ograjo z lepaki; prekriti ploskev z voskom / oblak je prekril sonce
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se na (vsem) površju česa: sneg je prekril gore / grob je prekrila trava prerasla / kožo so ji prekrili mozolji / noč je prekrila zemljo
● ekspr. marsikaj je prekrila pozaba se je pozabilo; ekspr. žalost je znala prekriti prikriti
- prekrít -a -o:
z žametom prekrita klop; prekrita streha; veje so bile prekrite s snegom
● ekspr. bil je prekrit z ranami imel je veliko ran; rastlina je prekrita z bodicami ima bodice
Število zadetkov: 19
Dostopnost