Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
ciklonizírati -am nedov. in dov. (ȋ) uničevati mrčes s plinom ciklonom v zaprtih prostorih
SSKJ
insékt -a m (ẹ̑) knjiž. žuželka, mrčes: strokovnjaki menijo, da prenaša to bolezen kak insekt; nevarni insekti; piki insektov
SSKJ
izlésti -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) priti iz česa, pomagajoč si z rokami in nogami: odprtina je bila ozka in bal se je, da ne bo mogel izlesti / dati cvetačo v slano vodo, da mrčes izleze / ličinka izleze iz jajčeca
    izlézel -zla -o: slana je uničila pravkar izlezli krompir; prim. zlesti
SSKJ
mrávlja -e ž (á) 
  1. 1. drobna žuželka, ki živi v velikih skupinah: mravlja leze, pleza, teka; mravlja me je ugriznila; drobne mravlje; družina, gnezdo mravelj; ves dan dela kakor mravlja zelo pridno; priden je kot mravlja zelo
    ♦     zool. bela mravlja termit; črna mravlja ki je črne barve in se hrani z izločki listnih ušic, Lasius niger; lesna mravlja velika mravlja rjavo črne barve, ki se naseli v lesenih delih stavb in jih razjeda, Camponotus ligniperdus; rdeča mravlja ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rjava mravlja ki je rjave barve in vdira v stanovanja, Formica fusca; velika mravlja
  2. 2. mn., knjiž. občutek otrplosti in rahlega zbadanja; mravljinci: imeti mravlje v nogi / mravlje mu lezejo po hrbtu, koži; mravlje ga spreletavajo
SSKJ
mrčés -a m (ẹ̑) 
  1. 1. škodljive, nadležne žuželke: uničevati mrčes; mrčes na gnojišču; leglo mrčesa / prašek proti mrčesu
    // zastar. žuželke: v travi se oglašajo murni in drug mrčes
    // ekspr. bolhe, uši, stenice: ali imajo kaznjenci kaj mrčesa; obiral je mrčes z obleke
  2. 2. nizko ničvredni, škodljivi ljudje: tatinski mrčes
SSKJ
mrčésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mrčes: mrčesna nadloga / mrčesni prašek
SSKJ
mrkàj -ája tudi mrkáj -a tudi mŕkaj -a m (ȁ á; ȃ; ȓ) 
  1. 1. zastar. mrčes, golazen: mrkaj pod skalnatimi skladi
  2. 2. nar. grdoba, malopridnež: ne pusti, da bi ta mrkaj dolgo šaril tod / kot nagovor o ti mrkaj ti, ne boš tiho
SSKJ
nèiztrebljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da iztrebiti: neiztrebljiv mrčes / neiztrebljiv pohlep
SSKJ
podrépen tudi podrêpen -pna -o prid. (ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na predel pod repom: podrepni mrčes / ekspr. podrepna muha muha, ki nadleguje živino; siten kot podrépna muha zelo, hudo
● pog., slabš. podrépna muha zelo vsiljiv, nadležen človek
♦ vet. podrepni jermen jermen, ki se namesti vprežni živini pod rep
// ekspr. priliznjen, hinavski: prišel je tudi tisti podrépni možak / premeril ga je s podrépnim pogledom
SSKJ
pojédati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. večkrat v veliki količini jesti: pojedati in popivati
  2. 2. spravljati hrano, jed v želodec: h kosilu so hodili prvi in pojedali vse najboljše
  3. 3. drugo za drugim uporabljati, imeti za hrano, jed: dolgo niso ugotovili, kdo (jim) pojeda klobase / ptiči pojedajo mrčes se hranijo z mrčesom
  4. 4. ekspr., redko porabljati, zmanjševati: davki, visoke obresti jim pojedajo zaslužek
  5. 5. ekspr. vznemirjati, mučiti: skrbi mu pojedajo srce; zaradi teh očitkov se je dolgo pojedal
SSKJ
pokončeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. namerno delati, da kdo več ne živi: pokončevati taboriščnike v plinskih celicah / pokončevati mrčes s strupi
  2. 2. delati, da je kaj zelo poškodovano, da ne obstaja več: pokončevati gozdove; veliki valovi pokončujejo na obalah vse, kar dosežejo
SSKJ
potrésanje -a s (ẹ́) glagolnik od potresati: s potresanjem insekticidov uničiti mrčes / potresanje glave
♦ gastr. mešanica živil, ki se potresa navadno med plasti testa
SSKJ
prenášati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. z nošenjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenašati tovor, vreče; stole prenašajo iz sobe v sobo; prenašati na hrbtu, v rokah, za vratom; kose železa so prenašali z velikimi kleščami / ekspr.: ves dan že prenaša vedro okrog; zmeraj prenaša otroka s seboj nosi
    // delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: da jih ne bi odkrili, so prenašali sestanke iz ulice v ulico
    // delati, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenašati težo z ene noge na drugo / publ., z oslabljenim pomenom poudarek so začeli prenašati na ideološki boj
  2. 2. delati, povzročati, da kaj kam pride: živci prenašajo dražljaje, vzburjenje; prenašati električno energijo, gibanje, vrtenje / prenašati po žicah, z električnim tokom
  3. 3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročati, da to lahko dobi (še) kdo drug: prenašati dedne lastnosti na potomstvo; njegov nemir se prenaša tudi na druge; njena plemenitost se prenaša tudi na otroke / prenašati izkušnje na mlajše / prenašati bolezen; povzročitelja te bolezni prenaša mrčes; te klice se prenašajo z dotikom
  4. 4. delati, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenašati kroje s krojnih pol na blago; prenašati pripombe v rokopis; prenašati sistem znakov v drug sistem / ta prevajalec uspešno prenaša tuje posebnosti v domači jezik / prenašati ideje v prakso, življenje
    // omogočati, da zunaj studia posneta slika, zvok telekomunikacijsko prihaja vanj: televizija bo prenašala vse zborovanje; prenašati govor, prireditev iz dvorane / neposredno prenašati tekmo s tekmovališča istočasno s tekmo
  5. 5. navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: prenašati odgovornost na druge / država je postopno prenašala svoje funkcije na družbene organizacije; te naloge se prenašajo na krajevne skupnosti
  6. 6. ekspr. prestajati, trpeti: po operaciji je prenašal hude bolečine; dolgo je prenašal krivico, žalitve; takrat je moral prenašati velike napore / že dvajset let prenašam zakonski jarem sem poročen
  7. 7. biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic
    1. a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: teh snovi njegov organizem ne prenaša; ali prenašaš kavo, alkoholne pijače; lahko hrano še prenaša
    2. b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa, vpitja ne prenaša; njene bolne oči sončne svetlobe niso prenašale; lahko prenašati hud mraz, vročino / ekspr. njihovih pogledov ni mogel prenašati
    3. c) ob sprejemanju kakega stanja: prenašati bolečine, trpljenje; ali lahko prenašaš negotovost / ekspr. samega sebe več ne prenaša
    4. č) zaradi delovanja, vplivanja česa: moči prenašati napor; vožnjo z avtomobilom težko prenaša
      // ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: očitkov, podtikanj ne prenaša; znal je prenašati žalost; potrpežljivo, ravnodušno, vdano prenašati; ekspr. njene muhe mirno prenaša / misli na smrt ne more prenašati
  8. 8. ekspr., navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne prenašam / ne prenašam njegove domišljavosti
    ●     ekspr. pošte prenašati pripovedovati zaupane, zaupne stvari o kom; leta dobro prenaša je še krepek, zdrav za svoja leta
    ♦     mat. prenašati člene enačbe; strojn. pritisk se prenaša hidravlično
    prenašajóč -a -e: prenašajoč opeko na gradbišču, se je poškodoval
    prenášan -a -o: knjiž. potrpežljivo prenašane bolečine
SSKJ
razmrčésiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. sistematično uničiti, zatreti mrčes: razmrčesiti perilo
SSKJ
razpásti se -pásem se dov. (á) 
  1. 1. pasoč se oditi na več strani: ovce so se razpasle po pobočju
  2. 2. ekspr. razširiti se: plevel se je razpasel po njivi / rak se je razpasel po vsem telesu
    ●     ekspr. ta mrčes se je zelo razpasel razmnožil; ekspr. v mestu so se razpasle tatvine so številčno narasle
SSKJ
rdèč rdéča -e prid. (ȅ ẹ́) 
  1. 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet; rdeč dežnik; rdeča obleka; rdeče strehe hiš; bordo rdeč plašč temno rdeč; ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč; kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom; kot češnja rdeče ustnice; rdeč kot kri; belo-modro-rdeč trak / šopek rdečih nageljnov, vrtnic / koncert za rdeči abonma z vstopnicami rdeče barve; rdeči svinčnik svinčnik z rdečim vložkom; vojaki z rdečo zvezdo na kapi partizani, vojaki Jugoslovanske ljudske armade
    // žarg. na semaforju se prižge, sveti rdeča luč svetlobni prometni znak, ki pomeni prepoved prometa v določeni smeri
    // pog. zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč
    // Rdeča kapica; Rdeče morje
  2. 2. ki je rdečkaste barve: človek z rdečimi lasmi; imeti rdeč obraz; koža je postala rdeča in boleča; bila je vsa potna in rdeča; rdeč kot kuhan rak zelo; od jeze, napora, razburjenja je postal rdeč je zardel
    // jabolka so že rdeča zrela
    // rdeče vino
    // ki ima plodove ali gomolje rdečkaste barve: saditi rdeči krompir; grmi rdečega ribeza; rdeča pesa / rdeče zelje / (rdeča) jagoda; (rdeča) redkvica
  3. 3. nav. ekspr. nanašajoč se na socializem, komunizem: vzhod je rdeč; rdeča revolucija / pog. tudi jaz imam rdečo izkaznico sem član Zveze komunistov Jugoslavije; na čelu sprevoda je plapolala rdeča zastava zastava s srpom in kladivom
    // Rdeča armada je sodelovala pri osvoboditvi Beograda sovjetska armada
    ●     ekspr. rdeči bojevnik (severnoameriški) Indijanec; rdeči kotiček nekdaj prostor v podjetju, ustanovi, namenjen politični, kulturni dejavnosti; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho zažgati komu hišo; publ. rdeči planet Mars; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. cenzor je večkrat uporabil rdeči svinčnik prečrtal, prepovedal objavo določenega (dela) besedila; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; žarg., igr. priti ven z rdečo barvo izigrati karto z rdečim znakom; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej; ekspr. mož z rdečo kapo prometnik (na železnici); publ. prižgati rdečo luč za gradnjo uradno prepovedati gradnjo; ekspr. to je rdeča nit vseh pogovorov bistveni sestavni del; knjiž. hiše z rdečo svetilko javne hiše
    ♦     agr. rdeči astrahan, delišes; rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih; rdeči pajek pršica; rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; anat. rdeči kostni mozeg mozeg z mnogo rdečih krvničk; biol. rdeča krvnička ali rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. rdeči bor; rdeča detelja detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum; rdeča mušnica mušnica z živo rdečim klobukom, delno prekritim z belimi pikami, Amanita muscaria; rdeča vrba; geogr. Rdeča Istra južna Istra, za katero je značilna rdeča prst; kem. rdeči fosfor; rdeče blato usedlina železovega hidroksida, ki nastaja kot odpadek pri proizvodnji glinice ali aluminija; metal. rdeči žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa rdeče; rdeča litina zlitina bakra s kositrom, cinkom in svincem; rdeča med med z majhnim odstotkom cinka; tombak; petr. rdeči peščenjak; rdeča glina; rel. rdeča barva v bogoslužju simbol ljubezni, mučeništva; voj. rdeči našitki našitki, ki označujejo čin razvodnika ali desetarja; vrtn. rdeči goriški radič; rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus maxima var. purpurea; zgod. rdeča pomoč pred drugo svetovno vojno mednarodna revolucionarna delavska organizacija za pravno, denarno pomoč stavkajočim, političnim zapornikom; boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico; zool. rdeča mravlja mravlja, ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rdeča vetrnica
    rdéče prisl.: cveteti, žareti rdeče; rdeče natisnjen naslov; pog. ta barva vleče na rdeče / piše se narazen ali skupaj: rdeče pikčasto ali rdečepikčasto blago; rdeče rjav
    rdéči -a -e sam.: ekspr. rdeči so zmagali partizani; komunistična stranka, levičarji; žarg. posodi mi dva rdeča bankovca za sto dinarjev; rdeče se vendar razlikuje od zelenega; pog. dva deci rdečega mi dajte rdečega vina
SSKJ
števílnost -i ž (ȋ) dejstvo, da je kaj številno: izredna številnost ponovitev predstave; začudeni so bili nad številnostjo poslušalcev / ta mrčes je zaradi svoje številnosti zelo nadležen
● kolikšna je številnost prekrškov število
SSKJ
uníčiti -im dov. (í ȋ) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: uničiti mrčes, plevel; uničiti škodljivce s kemičnimi sredstvi; toplota uniči vitamine; z razkuževanjem se bacili uničijo / uničiti dokumente; v jezi je uničila njegova pisma / ogenj je uničil gospodarsko poslopje; mesto je uničil potres / uničiti zalogo orožja
  2. 2. poškodovati kaj tako, da propade: plesen je uničila krompir, trte; slana je uničila ajdo; suša, toča je uničila ves pridelek; voluhar je uničil sadno drevje; z nepravilnim zalivanjem je uničila rože / s preparati si je uničila lase
  3. 3. narediti, povzročiti, da kaj postane neuporabno
    1. a) z nepravilnim, malomarnim ravnanjem: kolo, stroj je kmalu uničil; delno, popolnoma uničiti; s prenašanjem sem in tja so se knjige uničile / ekspr. kar prime v roko, uniči / čevlje uniči v eni sezoni ponosi, izrabi
    2. b) s svojim delovanjem, učinkovanjem na to: kislina mu je uničila obleko; molji so ji uničili plašč; neurje je uničilo del ceste; vlaga je v nekaj letih uničila pohištvo
    3. c) s strelnim orožjem, razstrelivom: sovražnik je uničil most; uničiti nasprotnikove tanke; sovražno letalo so uničili sestrelili, razstrelili
      // narediti, povzročiti, da postane kaj neveljavno, navadno zaradi napake: uničil je že dva čeka
  4. 4. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje: branje ob slabi svetlobi mu je uničilo oči; hrup ji je uničil živce / prenaporno delo ji je uničilo zdravje / bolezen, skrb ga je zelo uničila
  5. 5. z določenim dejanjem, ravnanjem v škodo koga povzročiti, da ne more več opravljati svojega dela, dejavnosti: uničiti ilegalce; kmeta so s temi ukrepi uničili; tako bo uničil samega sebe / davki jih bodo uničili; uničiti organizacijo; konkurenca je uničila podjetje / uničiti sovražni bataljon
    // povzročiti, da kdo več ne obstaja, živi: to pleme je uničila epidemija; človeštvo se bo uničilo samo
  6. 6. s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj glede tega, kar izraža določilo: finančno, gospodarsko uničiti koga; to ga bo uničilo telesno in duševno; moralno se je popolnoma uničil
    // narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj sploh: s pijančevanjem je uničil svojo družino
  7. 7. navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročiti
    1. a) da kdo česa ne doseže, ne izpolni: uničiti komu kariero; uničil ji je mladost / ekspr. ne uniči ji življenja
    2. b) da kaj pri kom preneha obstajati, trajati: uničiti komu upanje, veselje; uničiti dobro voljo; uničiti si delovne zmožnosti
      ●       ekspr. ti trije dnevi so ga uničili zelo izčrpali, utrudili; ekspr. življenje jo je uničilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; šalj. uničila sta že dva litra vina popila, spila; šalj. uničil je osem omlet pojedel
    uníčen -a -o: zaradi prometne nesreče je avtomobil uničen; čevlji so že uničeni; vsi njegovi upi so uničeni; stal je ves bled in uničen; živce ima popolnoma uničene
SSKJ
zamoríti -ím dov., zamóril (ī í) 
  1. 1. ekspr. povzročiti, da kaj ne raste več, se ne razvija več: alge zamorijo drugo rastlinstvo / hud mraz zamori mrčes
  2. 2. ekspr. povzročiti, da kdo česa ne čuti več, nima več: težave niso mogle zamoriti njegove vedrine; zamoriti komu veselje do dela; zamoriti v otroku ustvarjalnost
  3. 3. slabš. s svojim govorjenjem, zahtevami povzročiti občutek neugodja, nejevolje: zamoril je vso družbo; grem, preden me do konca zamoriš / zamoril nas je z branjem svojih pesmi
    zamorjèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od zamoriti: zamorjene želje; v njegovi družbi je zmeraj zamorjena; zamorjeno upanje
    2. 2. pog. zagrenjen, brez volje do življenja: zamorjen človek; biti, postati zamorjen; prisl.: zamorjeno gledati, poslušati
SSKJ
zaplinjeváti -újem nedov. (á ȗ) s plinom razkuževati: zaplinjevati prostore / zaplinjevati mrčes uničevati ga s plinom
Število zadetkov: 24