Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
baláden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na balado: baladna snov; baladno pesništvo
// knjiž. grozljiv, mračen: baladna grozotnost; baladno razpoloženje / baladno izražanje zgoščeno, jedrnato
    baládno prisl.:
    baladno mračni ton drame
SSKJ²
dremôten -tna -o prid. (ó)
1. ki čuti željo, potrebo po spanju: dremoten bolnik; bil je zelo dremoten / dremoten pogled; pren., knjiž. dremotne misli
// knjiž. ki povzroča željo, potrebo po spanju: čemeren in dremoten dan; dremotna uspavanka; dremotno šumenje gozdov
2. knjiž. mračen, temačen: dremoten gozd; v dremotni kavarni je bilo samo še nekaj gostov / dremotna svetloba
    dremôtno prisl.:
    svetilka je dremotno gorela; dremotno pripovedovati; dremotno razsvetljeno mesto
SSKJ²
dremôtičen in dremótičen -čna -o prid. (ó; ọ̄)
1. nanašajoč se na dremotico: bil je še ves dremotičen / dremotična otopelost
2. zastar. mračen, temačen: dremotične sence
SSKJ²
mežàv -áva -o [məžav- in mežav-prid. (ȁ á)
1. ki gleda z napol zaprtimi očmi: mežav človek
2. knjiž. oblačen, mračen: mežav dan; vreme je bilo mežavo; pren. prevzelo ga je mežavo čustvo
// medel, nejasen, neizrazit: mežava svetloba / na vogalu je brlela mežava svetilka / vzhajalo je mežavo sonce
    mežávo prisl.:
    mežavo gledati; mesec je mežavo posvetil skozi gosto meglo / v povedni rabi zunaj je bilo mežavo in dež je rosil
SSKJ²
mižàv -áva -o prid. (ȁ á)
ekspr. oblačen, mračen: mižav jesenski dan; vreme je bilo mižavo
// medel, nejasen, neizrazit: mižava svetloba
SSKJ²
mráčen -čna -o stil. prid., mráčnejši in mračnêjši (á ā)
1. v katerem je vidljivost zmanjšana: mračen gozd, prostor; mračna klet, soba, ulica; dolina je postajala mračna; mračno brezno / iti po mračnih stopnicah / zreti v mračen večer; mračna noč
// ki je temnih barv ali v senci: obrisi predmetov postajajo mračnejši; gore so bile mračne; mračno polje
// ekspr. ki je brez močnega sijaja, svetlobe: mračna luč, svetloba
2. ekspr. negativno, neugodno razpoložen: mračen človek; kaj si tako mračen; iz dneva v dan je postajal mračnejši; mračni in molčeči so sedeli za mizo
// ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: vprašati z mračnim glasom; njegov obraz je postajal vedno mračnejši / pesn. mračno čelo / mračen značaj; pren. mračno poslopje
// ki prikazuje kaj z negativne, neugodne strani: pisatelj rad uporablja mračne motive; mračna pesem o čem / mračne statistike o nesrečah
3. ekspr. za človeka zelo neprijeten: imeti mračno mladost; njegova mračna usoda / preženi mračne misli; obhajajo ga mračne slutnje
// ki vsebuje, izraža hudobijo, zlobo: kovati mračne naklepe
// zelo negativen: v tej aferi so bile na delu neke mračne sile
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: mračen obup; mračna otožnost, žalost; mračna zloba
4. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju: tam vladajo mračne sile / mračni časi; mračne razmere / mračno nazadnjaštvo / mračni srednji vek
5. ekspr. časovno zelo odmaknjen (v neznano preteklost): pred mračnimi tisočletji
● 
ekspr. mračni bogovi človeku sovražni; ekspr. prikazovati, slikati kaj v mračnih barvah negativno
♦ 
zool. mračni termit termit, ki živi v lesu ali zemlji, Reticulotermes lucifugus
    mráčno tudi mračnó prisl.:
    mračno gledati izpod čela; mračno naslikati prihodnost človeštva / piše se narazen ali skupaj mračno sive ali mračnosive gruče / v povedni rabi: postalo je mračno; v sobi je bilo nekam mračno; bilo mu je mračno pri duši
SSKJ²
mračíti -ím nedov. (ī í)
1. knjiž. delati mrko, neprijazno: težko življenje mu je mračilo obraz; kaj ti mrači oko; kaj se mračiš; izraz se mu je čedalje bolj mračil
2. knjiž. delati nejasno, zmedeno: gorje mu je mračilo duha; duh se mu je mračil / solze so mu mračile pogled ni več razločno videl
 
knjiž. um se mu mrači postaja duševno bolan
3. knjiž. delati mračno, temno: nobena meglica ni več mračila sonca; goste zavese so mračile sobo
    mračíti se 
    1. brezoseb. prehajati iz dneva v mrak: mrači se; začelo se je mračiti
    2. postajati mračen, temen: dan se mrači; nebo se mrači / luna se mrači; pren., ekspr. začel se mu je mračiti življenja dan
    ● 
    ekspr. pred očmi se mi mrači zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim nejasno, mračno
    mračèč -éča -e:
    mračeč se je spregovoril; mračeče se dvorišče, nebo
SSKJ²
mrakôten -tna -o prid. (ó)
1. v katerem je vidljivost nekoliko zmanjšana: mrakoten hodnik, prostor; mrakotna soba; mrakotno dvorišče, ozadje / mrakoten dan; noč je mrakotna
// ki je temnejših barv ali v senci: mrakotne stene
// ekspr. ki je brez močnega sijaja, svetlobe: mrakotna luč, svetloba
2. ekspr. negativno, neugodno razpoložen: on je mrakoten čudak; zakaj si tako mrakoten
// ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: imeti mrakoten obraz; mrakotne gube na čelu / mrakoten smehljaj, značaj; mrakotne misli; mrakotna otožnost
3. ekspr. zelo negativen: mrakotna afera
4. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju; mračen: mrakotne razmere
    mrakôtno prisl.:
    biti mrakotno razpoložen / v povedni rabi v gozdu je bilo mrakotno
SSKJ²
mŕk2 -a -o prid. (ȓ r̄)
1. nav. ekspr. ki redko pokaže pozitivno razpoloženje, pozitiven čustveni odnos: mrki in zagrenjeni otroci; bila je mrka ženska; pren. šumenje mrkih borov
// negativno, neugodno razpoložen: gospodar je bil mrk in nejevoljen; ves mrk je gledal za odhajajočim; sedel je mrk kot nevihta
// ki vsebuje, izraža negativno razpoloženje, negativen čustveni odnos: mrki obrazi delavcev; mrk pogled
2. nav. ekspr. ki je temnejših barv: dan je silil izza mrkih vrhov; mrke strehe; mrko obzidje / mrka svetloba
// knjiž. pust2, dolgočasen: mrka pokrajina, vas
3. mračen, črn2bodočnost se mu je zdela vsa mrka in pusta / mrke misli / mrko sovraštvo
    mŕko prisl.:
    mrko gledati; mrko nasršiti obrvi; mrko odgovoriti
SSKJ²
mŕkel -kla -o [mərkəu̯prid. (ŕknjiž.
1. zastar. ki je mrknil: mrkla luna
2. mračen, mrk2, temen: mrklo jutro / mrkle stene jetnišnice / mrkli, brkati stražniki / mrkel pogled
    mŕklo prisl.:
    mrklo odgovoriti, reči; 
prim. mrkniti
SSKJ²
pepélnat -a -o [pepelnat in pepeu̯natprid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pepel: kruh je spodaj pepelnat / čisto pepelnat je v obraz / pepelnati golobi sivi / nosila je plašč pepelnate barve
// ekspr. meglen, mračen: izgubljal se je v pepelnatem obzorju / pepelnata svetloba
    pepélnato prisl.:
    pepelnato sivi lasje
SSKJ²
poglèd -éda m (ȅ ẹ́)
1. dejanje, dejavnost organa vida: pogled nanje ga je pretresel; opaziti, prestreči pogled; dolg, hiter, kratek pogled; pogleda vreden prizor; pren., ekspr. pogled v preteklost jih navdaja s ponosom
// nav. ekspr. to dejanje glede na način, kot ga določa glagol: čutil je njen pogled na sebi / njihovi pogledi so počivali na domači hiši dalj časa so jo gledali; njuna pogleda sta se srečala spogledala sta se; pogled jim je uhajal skozi okno pogledovali so skozi okno; njen pogled se je ustavil na njem začela ga je gledati; očetov pogled se je zapičil vanj preiskujoče, ostro ga je pogledal, gledal; star. danes nima pogleda zanjo je ni pogledal, ni čutil potrebe po njeni družbi; ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje neprestano jo je gledal; dvigniti pogled h komu pogledati ga; metati poglede za kom pogledovati, ogledovati ga; pasti pogled na čem dalj časa poželjivo gledati kaj; upreti pogled v koga začeti ga gledati; meriti s pogledom gledati, ogledovati; s pogledom je objel vse navzoče pogledal; ošiniti s pogledom na hitro pogledati; požirati koga s pogledi poželjivo ogledovati; prebadati koga s pogledom strogo, pozorno ga gledati; s pogledom so jo kar slačili poželjivo, pohotno ogledovali; vrtati v koga s pogledom pozorno ga gledati z namenom ugotoviti, odkriti resnico / z oslabljenim pomenom pogledati z jeznim, žalostnim pogledom jezno, žalostno
// nav. ekspr., s prilastkom to dejanje glede na izražanje
a) čustva, razpoloženja: boji se njegovih črnih pogledov; divji, hladen, jezen, prijazen pogled; preplašen, začuden pogled
b) lastnosti, stanja: fant bistrega pogleda; mil, odsoten, oster, strog, trd pogled / kalen, moten pogled
2. kar je predmet zaznavanja z gledanjem: na vrhu se jim je odprl zelo lep pogled; opisati pogled s svojega okna / nudil se jim je nenavaden pogled prizor
3. s prilastkom kar se pojavi v zavesti kot rezultat
a) gledanja, zaznavanja: pogled na mesto ga je prevzel; prišel je do trupla: strašen pogled; pogled v razmetano sobo mu je veliko povedal
b) dojemanja, razumevanja: pogled po zbranem gradivu odkriva zanimive značilnosti
4. način prikazovanja podatkov na zaslonu elektronske naprave: spremeniti pogled / preklopiti v pogled postavitve strani; odpreti okno, program v enem izmed pogledov
5. kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava: o teh vprašanjih imajo različne poglede; kritizirati, razložiti poglede na kaj; njegov pogled na življenje je mračen; novi pogledi na umetnost; publ.: med pogovori so izmenjali, razčistili poglede o številnih problemih; zavzeti enotne poglede na kaj; predstava je bila sprejeta z deljenimi pogledi o njej so imeli različna mnenja
6. v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi z v izraža omejitev trditve na določeno: v tem pogledu ni prav nič boljši od njega; v marsikaterem pogledu mu je moral pritrditi v marsičem; v nobenem pogledu ga ne prekaša v ničemer / v estetskem pogledu je knjiga zanimivo delo; v nekem pogledu imaš prav deloma; to je v vsakem pogledu upravičeno popolnoma, čisto
7. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na pogled izraža ocenitev, presojo
a) s kratkotrajnim vidnim zaznavanjem: na pogled bi mu prisodil petdeset let; na pogled se zdi, da je ladja že blizu / na prvi pogled je precej nerodna
b) z nekritičnim dojemanjem, mišljenjem: na pogled nerazumljivo dejanje; na pogled preprosta stvar
// v zvezi na prvi pogled izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: vsem se je prikupil na prvi pogled / ljubezen na prvi pogled
8. star. vid: to slepcu ne bo vrnilo pogleda
● 
od tu je lep pogled na mesto od tu se mesto lepo vidi; ekspr. kamor nese pogled, so sama žitna polja vsenaokrog; ekspr. bila je taka megla, da mu je pogled nesel le nekaj metrov da je videl le nekaj metrov daleč; ekspr. odpira se mu pogled v ozadje zadeve spoznava ozadje zadeve; star. moj pogled v mraku ne razločuje obrazov moje oči; star. ta človek je zelo kratkega pogleda ni sposoben pravilno oceniti, predvideti dogajanje; ekspr. želel se je skriti radovednim pogledom radovednim ljudem; ekspr. našemu kratkovidnemu pogledu se zdi taka prihodnost nemogoča naši majhni sposobnosti predvidevanja; ekspr. ona ima oster pogled, gotovo ga bo spregledala je sposobna kritično gledati, opazovati; pog. bilo mu je nerodno, da je izmaknil pogled pogledal vstran; pog. močna svetloba mu je jemala pogled ga je slepila; ekspr. dekle že obrača pogled po fantih kaže zanimanje zanje; ekspr. s svojo lepoto je vlekla vse poglede nase povzročala, da so jo vsi gledali; ekspr. kritik je skušal vreči pogled na njegovo celotno delo ga (na kratko) oceniti, ovrednotiti; ekspr. to mu je zameglilo pogled na prednosti predloženega načrta to je povzročilo, da jih je manj jasno videl, se jih zavedal; star. izginiti iz pogleda izpred oči; star. ne smemo izgubiti iz pogleda končnega cilja pozabiti; star. storilo se mu je črno pred pogledom pred očmi; ekspr. s pogledom se je prilepil nanjo neprestano jo je gledal; dober pogled kot voščilo za uspešen lov; star. poznati koga samo na pogled na videz; zastar. to se ni zgodilo na pogled, temveč skrivaj vidno, očitno; ekspr. bil je grozljiv na pogled po videzu, zunanjosti
SSKJ²
pôlmráčen -čna -o [pou̯mračənprid. (ȏ-á ȏ-ā)
ki ni popolnoma mračen: polmračen prostor / polmračen dan / polmračne sence
    pôlmráčno prisl., v povedni rabi:
    v jetniški celici je bilo polmračno
SSKJ²
pomračíti -ím dov., pomráčil (ī íknjiž.
1. narediti mrko, neprijazno: nove skrbi so mu pomračile obraz; ob slabi novici se je pomračil
2. narediti nejasno, zmedeno: bridkost mu je pomračila duha
 
knjiž. um se mu je pomračil postal je duševno bolan
    pomračíti se 
    postati mračen, temen: nebo se je pomračilo / luna se je pomračila; brezoseb. pomračilo se je zmračilo se je
    pomračèn -êna -o:
    pomračen spomin; sonce bo deloma pomračeno
SSKJ²
pomrkávati -am nedov. (ȃ)
knjiž. postajati mračen, temen; mračiti se: nebo je začelo pomrkavati
SSKJ²
samôtnež -a m (ȏ)
ekspr. osamljen človek, samotar: mračen samotnež / v hribih je srečal nekaj samotnežev; pren. prikazal se je mesec, samotnež na nebu
SSKJ²
somóren -rna -o prid. (ọ̄)
zastar. mračen: somorna dvorana / bleda, somorna svetloba / kaj si tako somoren / somorne misli / somorna okolica pusta, puščobna
    somórno prisl.:
    somorno molčati
SSKJ²
temnogléd -a -o [təmnogled-prid. (ẹ̑ ẹ̄)
1. ekspr. ki temno, neprijazno gleda: temnogled človek; temnogled in mračen
2. knjiž. ki vidi vse v življenju slabše, kot je; črnogled2temnogled malodušnež
SSKJ²
turôben -bna -o prid., turôbnejši (ó ō)
knjiž. žalosten, mračen: fant je nekam turoben / spregovoriti s turobnim glasom / turobne misli / turoben jesenski dan / turobna pokrajina
    turôbno prisl.:
    zvon se je turobno oglasil; dan je bil turobno mrzel
SSKJ²
zamôlkel -kla -o [zamou̯kəu̯prid. (ó)
1. ki ima nizek, temen, neizrazit zven: zamolkel glas, zvok; zamolkel ropot; zamolklo grmenje / zamolkli udarci vesel; zamolklo trkanje
2. temen, neizrazit, brez leska: tapete v zamolklih barvah; zamolkla belina snega; zamolkla rdečica na obrazu
// temne, neizrazite barve, brez leska: zamolkla polt / zamolkla svetloba
3. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: zamolkla bolečina / zamolkla grožnja v glasu
4. knjiž. za človeka zelo neprijeten; temen, mračen: zamolkli spomini / zamolkli časi
● 
zastar. vrat si je ovil s šalom, da ne bi postal zamolkel hripav; zastar. danes si pa zelo zamolkel, še odgovoriš ne molčeč
    zamôlklo prisl.:
    zamolklo govoriti, peti; zamolklo se odražati; zamolklo modre zavese; zamolklo siva svetloba
Število zadetkov: 21