Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
kȃmpa, f. = kamba, die Schlinge, die Masche, C., Z.; mreža na široke kampe, Z.
Pleteršnik
kolę́sast, adj. radförmig; kolesasta mreža, Zv.; k. list, Tuš. (B.).
Pleteršnik
metáłən 1., -łna, adj. Wurf-: metȃłnọ kopje, der Wurfspieß, Cig.; metalna mreža, das Wurfnetz, V.-Cig.
Pleteršnik
mę̑təv 1., -tve, f. neka mreža v ribjo lov, Cerknica-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
mrẹ́ža, f. das Netz; mreže plesti; mrežo nastaviti, ein Netz stellen; v mrežo se ujeti, ins Garn gehen; — (železna) mreža, das Gitter; — der Rost zum Braten; — stopinjska m., das Gradnetz (geogr.), Jan., Jes.; — die Federwolke, Cig. (T.); — der Siebboden, Cig.; — 2) povodna m., neka alga (hydrodictyon), Tuš. (B.).
Prekmurski
mrèža -e ž
1. mreža: Ár liki mre'za pride na vſze, ki ſzidijo KŠ 1771, 244; ar on nogé moie zmrese oſzlobodi SM 1747, 94; vu mre'zi, stero szo nalekli, szo zgráblene nogé nyihove TA 1848, 8; naj sze zgrábijo vu mre'zaj TA 1848, 8; ka ſzmo zgrejhi okouli opáſzani, kakti zmre'zami KŠ 1754, 213
2. zvijačna vaba: jálna düſe mreſa SM 1747, 77; gde ſzo meni tákse mre'ze polecsene KŠ 1754, 177; Varmo ſze záto od mrej'z peklénſzki KŠ 1754, 111; je polékao Szkrivoma Satan mrejs KŠ 1754, 249; oszloboudi me od mrejs mojih protivnikov KM 1783, 6; 'Znyi mrej'z náſz je oſzloubodo BKM 1789, 91; nej, naj na váſz mre'ze vr'zem KŠ 1771, 504; da V vraj'ze mre'ze ne ſzpádnemo BKM 1789, 4; zavr'zti, Kak mre'ze jálnoszti KAJ 1848, 5
Svetokriški
mreža -e ž mreža: Verſite mresho tož. ed. na deſno roko ǀ ony ſami nejſo mogli mrejsho tož. ed. h' kraiu perulezhi ǀ Vulcanus eno nuzh ga je bil v'mresho tož. ed. vulovil ǀ v' leto hudizhavo mrejſſo tož. ed. padeio ǀ veni mreshi mest. ed. ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ ueni mreshj mest. ed. ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ Ribizhi, kateri s'mresho or. ed. love ǀ mreshe im. mn. ſe proshio tizam, inu sveriazhinam nikar ludem ǀ Bug je mene rejshal od mresh rod. mn. teh Iagru inu lovizu ǀ Bug s'mresh rod. mn. je bil njega rejſhal ǀ Bug s'mrèsh rod. mn. je njega rejſhal ǀ ſo vergli nyh mrejshe tož. mn. v'morje ǀ kakor ſo bili v' Imenu Boshim mreishe tož. mn. v' morje uergli, ſo ſilnu veliku rib vun potegnili ǀ Ta Kateri drugem mreshe tož. mn. proshi ſam ſe noter vulovij ǀ je bil takrat v'mreshe tož. mn. teh paklenskih lovizu padil ǀ ſdajzi ſta ſvoje mreshè tož. mn. sapuſtila ǀ Te nezhiste Iezabele, bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje tož. mn. moshkim perſonam neproſile
Pleteršnik
mrẹ́žica, f. dem. mreža; das Netzchen; — das Zwerchfell, Habd., Dict., Mik., Jarn.; laskovična m., das Capillarnetz, Erj. (Som.).
Pleteršnik
mrẹ̑žnica, f. 1) mreža, v kateri nosijo seno, listje, slamo, Dol.; das Heu-, Laubnetz, Cig.; — 2) die Netzhaut des Auges, Cig. (T.), Erj. (Som.), Žnid., Sen. (Fiz.).
Pleteršnik
perutnják, m. neka mreža v ribjo lov, Kostanjevica (Dol.)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
podlę́dən, -dna, adj. unter dem Eise befindlich: podlę̑dna mreža, das Eisnetz, V.-Cig.
Pleteršnik
rábiti, -im, vb. impf. 1) gebrauchen, benützen, anwenden; ne rabi me, er kann mich nicht brauchen, Svet. (Rok.); — behandeln, umgehen: Opomni ga —, Kak z vjetimi Valjhun srditi rabi, Preš.; r. z jezikom, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwendet werden, brauchbar sein, dienen; r. komu v kaj, jemandem als etwas dienen, Levst. (Pril.); to mi ne rabi, davon kann ich keinen Gebrauch machen, Jan.; kaj ti to rabi? wozu dient dir dies? Gor.-M.; ta mreža mi rabi uže pet let, Gaziče na Krki-Erj. (Torb.); šiškova obara rabi v barvariji, Erj. (Min.); — taugen, nützlich sein, Cig., Jan.; — 3) = delati, Habd.-Mik.; Kaj rabiš? = kaj delaš? BlKr.
Pleteršnik
razpráti, -pórjem, (-pǫ́rjem), vb. pf. auftrennen, Hip. (Orb.); mreža na strani uže malo razprana, Levst. (Zb. sp.); aufschlitzen, Šol.; zerreißen, Vrt.; Jakob razporje oblačila po sebi, Ravn.; medved mu hlače vse razporje, Glas.; r. si grlo, Erj. (Izb. sp.); — aufschneiden, Jan. (H.); — r. se, zerspringen, zerplatzen, Jan. (H.).
Pleteršnik
rèsk, interj. knacks, krach! resk! in mreža je pretrgana, Zv.; oglaša se kosec v detelji: resk, resk! Zv.
Pleteršnik
trikǫ́tən, -tna, adj. dreiwinkelig, Cig., Jan.; — Dreieck-: trikotna mreža, das Dreiecknetz, Cig. (T.); dreieckig, Jan., Cig. (T.); trikotna mišca, der Deltamuskel, Erj. (Som.).
Prekmurski
vlák -a m
1. ribiška mreža: vrzte na dejſzno ſztrán ládje te vlák KŠ 1771, 334; Zdaj meszto plüga do ribe lovivsi z-vlákom delali AIP 1876, br. 4, 8; ka ſzta vlaké vu mourje metala KŠ 1771, 104
2. zanka, past: Gizdávczi z zankami vö raszpresztréjo vlák na poti TA 1848, 114; A neznajo gda vu vláke notri ſze zapletou SŠ 1796, 126
Pleteršnik
zagrẹbáča, f. mreža z., das Decknetz, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
zagrinjáłən, -łna, adj. zum Verdecken dienend: zagrinjȃłna mreža, das Decknetz, Cig.
Pleteršnik
zaję́ti, zajámem, zajmèm, (zájmem), vb. pf. 1) einmal schöpfen; s korcem, z roko vode z.; juhe z žlico z.; korec vode mi zajmi! zajmite z nami! esset mit uns, Cig., Jan.; z lopato z., mit der Schaufel auffassen, Cig.; — 2) in Besitz nehmen, occupieren: on zajme po meni (nach mir), Svet. (Rok.); — 3) umringen, umzingeln, einschließen; z. sovražnike, Cig., M.; vojaki so trumo tujcev zajeli, Blc.-C.; mreža zajme ribe, Jap.-Valj. (Rad); — vesela družba vas je zajela, Erj. (Izb. sp.); — z. koga (z besedo), jemanden packen, ihm eine scharfe Lection geben, Krelj; — noč nas je zajela, die Nacht hat uns ereilt, Cig.; — 4) denar z., Geld auf Zinsen aufnehmen, Blc.-C., Z.
Pleteršnik
zapádən, -dna, adj. 1) = zahoden, westlich, Jan., nk.; (prim. zapad 1)); — 2) Zug-: zapȃdni most, die Zugbrücke, Pot.-Cig.; zapadna mreža, das Zugnetz, V.-Cig.; — 3) Verfalls-: zapadni rok, die Fallfrist, Cig., Jan., DZ., nk.; — 4) z. sneg, t. j. sneg, ki obleži, Kr.
Število zadetkov: 22