Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
náglo prisl. naglo, hitro: Ni na zlo cſinejnye náglo ne kaſtigaj BKM 1789, 367; vidis ſztálnoſzt ſzveczko, Kako náglo preminé SŠ 1796, 98; Dejte náglo mukne KOJ 1845, 101
Prekmurski
napréj vzéti ~ vzèmem dov.
1. dati prednost: jaſz moje rad doli denem, i nyegove naprej vzemem BKM 1789, 8b;
2. lotiti se: Ali niſcse je nej naprej vzéo eto haſznovito delo BKM 1789, 2b; nego ſzo ſzi káksa drüga dela naprej vzéli KM 1790, 80; je József II. naglo vnouga premenyanya naprejvzéo KOJ 1848, 113
napréjvzéti -a -o sklenjen: sze je zvedlo, ka je tá szküpscsina naprejvzéto mejla KOJ 1848, 96
Prekmurski
térjati -am nedov. terjati, zahtevati: Ország má praviczo od nász terjati KOJ 1833, X; Bougso hráno ali pitje od goszpodára terjati, je hajdúcsno grobjánsztvo KOJ 1845, 35; szo Magyarszki poszlanci za bojovino terjati KOJ 1848, 8; naj Pavla tejrja KŠ 1771, 664; farar je szamo skaf 'sita proszo (terjao) KOJ 1914, 132
térjani -a -o terjan, zahtevan: je nemogao naglo krouto doszta terjanoga krüha pripraviti KOJ (1914), 147
Prekmurski
féla -e ž
1. vrsta: moremo zgrüntati i félo, i racsun velikih grejhov KMK 1780, 68; nebom vam gúcsao nikakſe féle frliczo SIZ 1807, 3
2. v zvezah: dostafele ki je mnogo vrst: Kelkoféle je racsúnszki Nomen? Dosztaféle je: nájmre, 1. glavni KOJ 1833, 32; ino csloveki doſzta-féle pogibelnoſzt naprávla SIZ 1807, 9;
drugefele drugačen, druge vrste: doszta szrebra, 'selezja ali drugeféle broncza z-szebom nenoszi KOJ 1845, 104;
dvoujefele dvojevrsten: Dvoujeféle: glaszniczke KOJ 1833, 2; Nistera rêcs dosztavek po dvôjefélom gorivzeme AIN 1876, 14;
ednefele koliko vrst: Nassi Sztarisje szo vszi z-edne féle jezikom gúcsali KOJ 1833, IX;
etakšefele take vrste: sztolmacsimo z-etakseféle podrügacsenim ládanye znamenüvajoucsim govorejnyem KOJ 1833, 45; ino etakseféle znamenüványe KOJ 1833, 136; Etakseféle medsztavki KOJ 1833, 128;
etefele takšen, te vrste: Eteféle KOJ 1833, 107; i eteféle verbumami KOJ 1833, 128;
kelkofele enak: Kelkoféle szo vogrszke litere AIN 1876, 5;
štirifele štirivrsten: Na zgovárjanye gledôcs szo rêcsi stiriféle AIN 1876, 8;
troujefele treh vrst: glászniczke? Escse szo troujeféle KOJ 1833, 3; Vugovorênyi razlocsávamo vecsféle recsi AIN 1876, 9;
večfele več vrst: po Országi vecsféle rejcsi národje grizéjo KOJ 1833, XIV; Tü szo sze oni na vecsféle národe namerili KOJ 1848, 7; V morji ešče večféle rib jeste AI 1878, 31; Vugovorênyi razlocsávamo vecsféle recsi AIN 1876, 9;
vnogofele mnogo vrst: Kakda sze dr'sis v-drü'sbi vnogoféle lüdih KOJ 1845, 31; szo sze vnogoféle národje szem prignali KOJ 1848, 5; ſaloſzni jeſzte vu vnoge féle nevoljái SM 1747, 29; Naj znána bode vnoge féle modrouſzt Bo'za KŠ 1771, 578; hiſtvo ſzvéto, ſtero csloveka od vnouge féle ſzküsávanya varje SIZ 1807, 8; Ka nám haſznio vnouge féle miſzli SM 1747, 72; Naj znána bode po gmajni vnouge féle modrouſzt Bo'za KŠ 1771, 578; Bo'ze vnougom vrejmeni vnogo féle gúcsanye KŠ 1771, 672; vnoge féle nevoljái SM 1747, 29; I zvnouge féle jezimi BKM 1789, 123;
vsakefele vsake vrste: vſzáke féle neſzrecse mené csuva ino varje TF 1715, 21; steri zdai ſaloſzni jeſzte vu obatori moje ſzercze proti moiega nepriatela vſzake féle ſzkusavanya SM 1747, 60; Ki vszáke féle ſzlatkoucso má vu ſzebi KM 1783, 60; je v-Paradi'ſon vſzáke féle leipo drevje KM 1796, 5; na zemli z-vszákeféle nevoulami haszniti nakano KOJ 1833, IX; bogáſztvo vſzákeféle radoſzt, Ali náglo preminé SŠ 1796, 125; ogibati sze scsém vszákeféle telovnoj naszládnoszti KOJ 1845, 91; zametávao ino vszákeféle csészti vouscso KOJ 1848, 16; ino od vſzáke féle neſzrecse mené csuva TF 1715, 21; Poſztavo je vſzáke féle drevje KM 1796, 5;
vsefele različen: Vszefelé csésztniki na szprévodi bodo AIP 1876, br. 2, 1
Prekmurski
nágeo -gla -o prid.
1. nagel, hiter: ka ſzta vroucse i nágle nature bila KŠ 1771, 259; na ſzébe pripelajo náglo pogibelnoſzt KŠ 1771, 719; Ar lidjé bodo nágli KŠ 1771, 650
2. ki nastopi v razmeroma kratkem času: nágla huda ſzmrt KŠ 1754, 176; ka ſzi me od nágle ſzmrti obarvao KMS 1780, 6; Vari náſz od Nágle ſzmrti BKM 1789, 143; Ne vidis nad ſzebom nágle ſzmrti ſztráha SŠ 1796, 10; znáglov ſzmrtjov mrou je BKM 1789, 423; znáglov ſzmrtjov mrou je SŠ 1796, 66
Prekmurski
premenìti tudi preminìti -ím dov. spremeniti: Steo bi pa zdaj preminiti gláſz moj KŠ 1771, 565; Nescsem premeniti, ka je zislo z vüszt moji TA 1848, 74; Ár sze tá szledi nedájo premeniti KAJ 1870, 73; ino ſzi máo preminim SIZ 1807, 27; Kriſztus premini naſſe ponizno tejlo KŠ 1754, 140; Jezus potere eto meſzto i preminé návade, ſtere nám je dáo Moj'zes KŠ 1771, 358; Ki premini tejlo poniznoſzti naſe KŠ 1771, 598; Nistera vrêmen-rêcs pri vugibanyi ne premené szvojo korenaszto formo AIN 1876, 49; lübi zakon ſzveti, ſztala ne premeni SM 1747, 88; Jaj meni, csi bi praviczo Prôti vêszti premêno KAJ 1848, 189; O dabi Bôg szvojega národa robsztvo premêno TA 1848, 43; Ti szi moj placs na veszêlo szpêvanye premêno TA 1848, 23; Premêno je môrje na szuho TA 1848, 51; I premejnili ſzo diko neſzkvarjenoga Bogá na priglihnoſzt obráza KŠ 1771, 448; Tatárje szo vsze na pusztino premênili KAJ 1870, 164
premenìti se tudi preminìti se -ím se spremeniti se: porédne verbume sze znájo premeniti KOJ 1833, 49; po ſteri ſze grejh premini KMK 1780, 68; gda ſze premini, Na vino voda vkameni BKM 1789, 54; Hitro ſze premini vſze nyegova ſzvetloſzt SŠ 1796, 110; Ino ſze vſzi teda preminimo SŠ 1796, 15; Ár ovi trigyé ſzo 'ze vnebéſzaj, eti ſze pa li preminéjo KŠ 1754, 140; nego ſze premejnte po ponovlenyej pámeti vaſe KŠ 1771, 475; Ali hitro ſze je premejno Saul KM 1796, 59; Ali krouto náglo cslovik ſze premejno SŠ 1796, 39; I premejno ſze je pred nyimi KŠ 1771, 55; ali nyega radoszt sze je kcsaszi na sztráhoto premenila KAJ 1870, 82; Nej ſze je tak premejnilo na Kriſztusa KŠ 1754, 8b; premejnili ſzo ſze vpámeti i erkli ſzo KŠ 1771, 427; kak ſze rumena fárba preminí KM 1783, 201; I liki odivalo, zavijés je i preminéjo ſze KŠ 1771, 673
preméjnjeni -a -o spremenjen: Ár gde je premejnyeno popouſztvo KŠ 1771, 682
Prekmurski
premínjenost -i ž
1. minulost, preteklost: Dalecs je preminyenoszt, I grozi sze prisesztnoszt KAJ 1848, 78; Lêta mi bisztro odtecséjo Vu prepaszt preminyenoszti KAJ 1848, 152
2. minljivost: Sz-tebom hodi preminyenoſzt BRM 1823, 247; Csi me náglo scsés vözvati Z-ete preminyenoſzti BRM 1823, 236; Premiſzli ſzpametno, ſzpoznaj preminyenoſzt BRM 1823, 215; Po toj preminyenoſzti Dobim vekivecsnoſzt BRM 1823, 265
Prekmurski
priletèti -ím dov. priti, prihiteti: Luther z-Wartburga náglo prileti vu Witebergo KOJ 1845, 63; 'Siga náglo prileti z-Vlaskoga domou KOJ 1848, 50; Taki je cejla vész tá priletejla KOJ 1914, 109; pod obrambo nasega Czaszara szo na Nemsko prileteli KOJ 1848, 116
Prekmurski
sklǜčiti -im dov. sključiti, upogniti: Csi prszte szklücsimo KAJ 1870, 34
sklǜčiti se -im se pripogniti se: I te naj bogatejsi Sze pred ſzmrtjov náglo ſzklücsi BRM 1823, 235
sklǜčeni -a -o sključen, upognjen: szin je bio szklücseni ino jeklavi KOJ 1848, 24; grbavi i szklücseni szem krôto TA 1848, 31; Z-klücsenim kázeczom szklonczkaj na dveri KOJ 1845, 25
Prekmurski
vr̀šiti -im nedov. delati, opravljati: Vrsis nase szpravicsanye KAJ 1848, 11; práve vere Nego vrsi nasz po nyê vu szvetsztvi KAJ 1848, 132
vr̀šiti se -im se rasti, izpopolnjevati se: Da ſze vrsim vu vernoſzti BRM 1823, 476; Náglo ga vö ne vſzecsés, naj ſze vrsi BRM 1823, 118
Prekmurski
frìško prisl. hitro, naglo: szo sze frisko vküpzapriszégli KOJ 1848, 95; Palinka sze v-teli frisko na vodó obrné AIP 1876, br. 5, 7
Prekmurski
kredunájski -a -o prid. obdonavski: sze náglo poberé Szoliman II. ino kredunájszkih okolínaj vnogo kvára delajoucs hiti v-büdino nazáj KOJ 1848, 78
Prekmurski
nagàno prisl. naglo, nepričakovano: Da nagyagno pridoucsi na nájde váſz ſzpajoucse KŠ 1771, 145
Prekmurski
napréjskočìti -skòčim dov. naprej skočiti: Náglo naprejszkocsijo moski KOJ 1845, 115
Prekmurski
nemǘdno prisl. hitro, naglo: Sztejm ſze grozi Boug nemüdno BKM 1789, 350; Bôg tebi nemüdno Po 'zaloſzti dá radoſzt BRM 1823, 133; Metülec nemüdno lêcse KAJ 1870, 106
Prekmurski
nèzglásivši se prisl. ne da bi javil: Ete neszpo-dobnoszti zacsüvsi Luther (nikomi sze nezglászivsi) náglo prileti vu Witebergo KOJ 1845, 63
Prekmurski
obréditi -im dov. opraviti, narediti: Náglo ſze raſztopi to piſzmo na lédi, Tak rávno nevedôcs 'zitek nas obrédi BRM 1823, 219; Ki zdâ pomrtvi klácsite, Vi tüdi tak obrêdite BRM 1823, 248; Kakda je je zácsao i obrédo KŠ 1771, 263
Prekmurski
pomiréjnje -a s pomiritev: Vogerszke Sztálise i Réde je pa eto náglo pomirjenye tak tesko sztánilo KOJ 1848, 95; Z-protivnikmi pomirejnye szi je za prvo szkrb vzéo KOJ 1848, 116
Prekmurski
razblìsnoti se -em se dov. razširiti se: Glász etoga odicsenoga obládanya Törkov sze je náglo razbliszno po vszoj Europi KOJ 1848, 56
Prekmurski
razkáčiti se -im se dov. razkačiti se, zelo se razjeziti: Szlovenje náglo sze nerazkácsijo KOJ 1845, 73; Augustinov glavár sze je tak razkácso KOJ 1845, 55
razkáčeni -a -o razkačen, zelo jezen: Z-toga niedno sze nezgoudivsi, razkácsen Béla I. setüje nad Austrio KOJ 1848, 20; Záto Stevan II. razkácseni hiti vu Szervio KOJ 1848, 26
Število zadetkov: 26