Zadetki iskanja
Pravopis
histeríja -e ž, pojm. (ȋ) napad ~e |duševne bolezni|; poud. ženska ~ |neuravnovešeno vedenje|; publ. politična, vojna ~ |napetost, nevarnost|
Pravopis
inducíran -a -o (ȋ) elektr.
inducírani -a -o (ȋ) ~ tok; ~a napetost
inducíranost -i ž, pojm. (ȋ) elektr.
inducírani -a -o (ȋ) ~ tok; ~a napetost
inducíranost -i ž, pojm. (ȋ) elektr.
Pravopis
inducírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inducíranje (ȋ)
1. |sklepati iz posameznega na splošno|: kaj iz česa ~ pravila iz nekaterih pojavov; pravilno ~
2. elektr. inducirati kaj ~ napetost v tuljavi
1. |sklepati iz posameznega na splošno|: kaj iz česa ~ pravila iz nekaterih pojavov; pravilno ~
2. elektr. inducirati kaj ~ napetost v tuljavi
Pravopis
izpuhtéti -ím dov. izpuhtênje; drugo gl. puhteti (ẹ́ í) Tekočina je izpuhtela; poud.: Napetost je kmalu izpuhtela |minila, izginila|; To mi je že izpuhtelo iz glave |sem pozabil|
Pravopis
konflíkt -a m (ȋ) ~ med hotenjem in nemočjo nasprotje, napetost; ~ med pogodbenima strankama spor, nesoglasje; publ. vojaški ~ spopad, vojna
Pravopis
napét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ jermen; poud.: ~ film |čustveno vznemirljiv|; biti živčno ~ |vznemirjen|; nevtr. ~a puška
napéti -a -o (ẹ̑) ~ beton
napéto -ega s, pojm. (ẹ̑) poud. brati kaj ~ega |vznemirljivega|
napétost -i ž, pojm. (ẹ̑) ~ vrvi; živeti v ~i; električna ~; publ. popuščanje ~i v svetu; števn. ~i na meji |vznemirjajoči dogodki|
napéti -a -o (ẹ̑) ~ beton
napéto -ega s, pojm. (ẹ̑) poud. brati kaj ~ega |vznemirljivega|
napétost -i ž, pojm. (ẹ̑) ~ vrvi; živeti v ~i; električna ~; publ. popuščanje ~i v svetu; števn. ~i na meji |vznemirjajoči dogodki|
Pravopis
Pravopis
nemír -a m, pojm. (ȋ) ~ v dvorani se je polegel; njegov ~ v srcu |napetost, vznemirjenje|; ustvarjalni ~ |želja po delovanju|; politični ~i
Pravopis
Pravopis
nèsproščèn -êna -o; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ȅȅ ȅé ȅé; ȅé) čutiti se ~, ~ega; ~a napetost, sila
nèsproščênost -i ž, pojm. (ȅé)
nèsproščênost -i ž, pojm. (ȅé)
Pravopis
nominálen -lna -o (ȃ)
nominálni -a -o (ȃ) gosp. ~i stroški; elektr. ~a napetost nazivna napetost; jezikosl. ~a sklanjatev imenska sklanjatev
nominálnost -i ž, pojm. (ȃ)
nominálni -a -o (ȃ) gosp. ~i stroški; elektr. ~a napetost nazivna napetost; jezikosl. ~a sklanjatev imenska sklanjatev
nominálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
Pravopis
podžígati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; podžíganje (í ȋ; ȋ) kaj ~ slamo; poud. podžigati koga/kaj To še ~a napetost med njimi |povečuje|; ~ odpor, sovraštvo |povzročati, vzbujati|; poud. podžigati koga k/h čemu ~ mladino k delu |spodbujati, navduševati za delo|
Pravopis
Pravopis
príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
Pravopis
stabilizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; stabilizíranje (ȋ) kaj ~ ladjo; publ. ~ cene ustaliti; elektr. ~ napetost; kem. ~ snov
stabilizírati se -am se (ȋ) publ. Vreme se bo stabiliziralo ustalilo
stabilizírati se -am se (ȋ) publ. Vreme se bo stabiliziralo ustalilo
Pravopis
Pravopis
Pravopis
transformírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; transformíranje (ȋ) kaj ~ organizacijo preoblikovati; elektr. ~ napetost; transformirati kaj v kaj ~ delo v denar spreminjati, pretvarjati; jezikosl. ~ stavek v polstavek
transformírati se -am se (ȋ) v kaj Kemična energija se ~a v toplotno se spreminja, se pretvarja
transformírati se -am se (ȋ) v kaj Kemična energija se ~a v toplotno se spreminja, se pretvarja
Pravopis
tréma -e ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) |živčna napetost, strah pred javnim nastopom|: dobiti, imeti, premagati ~o
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost