Zadetki iskanja
1. predmet, navadno večji, iz več sestavnih delov, ki omogoča, olajšuje, opravlja delo: naprava dobro deluje; namestiti, pregledati, urediti naprave; opremiti objekt s potrebnimi napravami; ravnati z napravo po navodilih; avtomatizirana, komplicirana naprava; električna naprava; deli naprave; izkoriščenost naprave je zadovoljiva / čistilna, drobilna, hladilna, kontrolna, merilna, namakalna naprava; klimatska naprava ki uravnava temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru; športne naprave; naprava za črpanje, ogrevanje; letališče ima naprave za nočno letenje
2. izdelava, zgraditev: oskrbeti napravo spominske plošče; odločili so se za napravo vodovoda
3. zastar. ustanova, institucija: dobrodelne, kulturne naprave
4. zastar. oprava, obleka: po napravi je bilo mogoče soditi, da je iz mesta
5. zastar. (gospodarsko) poslopje, stavba: naprave pri tej kmetiji so že slabe
1. manjšalnica od most: mostiček drži čez potok; kamnit, lesen mostiček
2. naprava za prehod ljudi in prenos tovora med obalo in ladjo: dvigniti, spustiti mostiček
3. med. spoj, s katerim je umetni zob pritrjen na sosednja zdrava zoba: napraviti mostiček; zlat mostiček / zobni mostiček
● ekspr. problem je bil neznaten oslovski mostiček za strokovnjaka lahko rešljiv problem
♦ adm. knjigovodski mostiček črta, s katero se izpolni nepopisani prostor pri zaključevanju poslovnih knjig; agr. mostiček naprava s položnim voziščem, po katerem pride vozilo v višji položaj, zlasti zaradi razkladanja; gled. mostiček za animatorje prostor, s katerega animatorji vodijo in premikajo lutke; šport. mostiček (odskočna) miza; žel. mostiček naprava za prehod vozil na tovorne vagone; prehodni mostiček naprava, ki pri vlaku omogoča prehod iz enega vagona v drugega
1. enota za merjenje časa, šestdeset minut: minila je ura, pa še ni prišel; dan ima štiriindvajset ur; hoditi dobro, slabo, ekspr. celo, debelo uro; ekspr. niti ure nisem spal; predstava traja približno dve uri; vrniti se čez pol ure, v pol ure; iti za pol ure na sprehod; javiti se v štiriindvajsetih urah; ekspr. nimam niti ure miru; vlak ima uro zamude; ni uro od tega, kar je prišel; molčati ure dolgo; uro pozneje / voziti s hitrostjo šestdeset kilometrov na uro [60 km/h]; biti plačan na uro; ure in ure se pogovarjati; iz ure v uro je slabše; uro za uro pričakovati / navadno s števnikom, pri označevanju krajevne oddaljenosti: dve uri hoda od tukaj; do mesta je nekaj ur vožnje z vlakom; elipt.: do tja je dve uri; poznajo ga pet ur daleč
// navadno s števnikom ta enota glede na oddaljenost od določenega časa, navadno od polnoči ali poldneva: druga popoldanska ura je minila; star. priti domov enajsto uro ponoči med deseto in enajsto (uro)
// začetek te enote, določen glede na oddaljenost od določenega časa, navadno od polnoči ali poldneva: cerkvena ura bije ure in četrti; sonce vzide ob peti uri [5. uri] in dvajset minut; začetek predstave ob dvajseti uri [20. uri] 20h; vstajati pred šesto (uro) / popoldne bom doma med tretjo in četrto (uro) med petnajsto in šestnajsto (uro) / avtobusi vozijo ob uri ob vsakem začetku te enote
2. s prilastkom ta enota glede na trajanje česa: delovne, obratovalne, parkirne, pog. režijske ure; strojna ura ko stroj dela; ura letenja, vožnje / redne ure in nadure
3. časovna enota pouka, navadno petinštirideset minut: danes imamo pet ur; učitelj sprašuje, razlaga celo uro; zadnja ura odpade; pri uri, med uro zgodovine / glasbena, jezikovna ura; voj. žarg. politična ura namenjena političnemu izobraževanju vojakov; ura političnega izobraževanja vojakov / šolska, učna ura / pog.: dajati ure iz klavirja poučevati klavir zunaj šole; imeti ure iz klavirja učiti se klavir zunaj šole; hoditi k uram, na ure tujega jezika
4. mn., s prilastkom omejeno trajanje, približno določeno glede na časovno enoto šestdesetih minut: zgodilo se je v jutranjih urah; kaj delaš v prostih urah / delati po urah po končanem delovnem času; uradne ure od 8h do 12h / ekspr. uživati ure mladosti
5. ekspr., navadno z rodilnikom omejeno trajanje ali trenutek glede na kak dogodek: prišla je ura odločitve, slovesa, zmage; ob uri kosila / ure obupa, sreče / komaj čakam ure, ko se bova spet srečala
6. čas, določen z oddaljenostjo od določenega trenutka dneva, navadno od polnoči: koliko je ura; ura je štiri in tri minute [4.03 ali 16.03]; ura je poldne; bila je že pozna ura; ura se bliža šesti; ura gre na polnoč kmalu bo polnoč; ugotoviti uro po soncu; lahko prideš vsako uro podnevi ali ponoči ob katerikoli uri; izvedeti uro odhoda / delati čez uro čez čas, ko se končajo delovne ure
7. naprava za merjenje časa, ki kaže čas navadno na številčnici: ura bije, tiktaka, zvoni; ura gre, stoji; ura kaže tri četrt na enajst; njegova ura prehiteva, pog. gre naprej; moja ura zaostaja, pog. je zadaj; naravnati uro; pogledati na uro; po moji uri je točno tri; švicarska ura; zlata ura / naviti uro; kazalca ure; kolesje, vzmet ure; pašček za uro / električna ura; kuhinjska, namizna ura; kvarčna ura ki deluje na osnovi kremenovih kristalov; moška ura; ročna ali zapestna ura; stenska, stolpna, žepna ura; ura na uteži / sončna ura ki kaže čas s senco palice, nameščene pravokotno na številčnico; šahovska ura z dvema številčnicama in dvema samostojnima mehanizmoma za merjenje časa, ki ga igralca porabita za poteze; vodna ura nekdaj posoda za merjenje časa z višino vode, tekoče skozi majhno odprtino
// navadno s prilastkom naprava za merjenje časa z določenim posebnim namenom: sprožiti uro; kontrolna ura ki zaradi kontrole zaznamuje čas posega v njen mehanizem; vreči kovanec v parkirno uro za merjenje časa parkiranja na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno; ura peklenskega stroja; ura na (električnem) štedilniku s pripravo, ki ob določenem času vključi ali izključi električni tok
8. pog. merilna naprava s številčnico, lestvico in kazalcem: montirati uro / ura za pritisk pare v kotlu manometer; meriti porabo vode z uro z vodnim števcem
● šalj. pohitite, ura bo noč kmalu bo noč; ekspr. takoj je vedel, koliko je ura kakšen je položaj, kako je v resnici; ekspr. ure so mu štete kmalu bo umrl; ekspr. človek ne ve ne ure ne dneva ne ve, kdaj bo umrl; ne ve, kaj se mu bo zgodilo; mestni čuvaj je klical ure nekdaj vsako uro ponoči naznanjal, koliko je ura; ekspr. naviti komu uro kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; pog., ekspr. v mesto sem šel samo na uro pogledat nisem opravil, kar sem se bil namenil; otrok še ne pozna na uro še ne zna razbrati časa z ure; ekspr. dvanajsta ura jim bije skrajni čas je, da kaj storijo; huda ura neurje; ekspr. doma bo spet huda ura kričanje, prepiranje, pretepanje; nar. mrtvaška ura trdoglav, kukec; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; star. prišla je njena ura čas poroda; publ. policijska ura določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano; policijska ura nekdaj določen čas, navadno ponoči, v katerem javne točilnice in zabavišča ne smejo biti odprta; ekspr. odbila mu je poslednja, zadnja ura umrl je; ekspr. poslednja, zadnja ura je prišla čas smrti; ekspr. priznati kaj v svoji slabi uri v času večje popustljivosti, odkritosti; iron. pa še zlato uro, ali ne izraža posmehovanje pretiranim željam, zahtevam koga; ura strahov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene; vrteti se v smeri kazalcev na uri od leve proti desni; dela kot ura hitro, natančno; brez prekinitev; biti natančen kot ura zelo; drži se kot huda ura jezno; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva; ura zamujena ne vrne se nobena; preg. rana ura – zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi
♦ biol. biološka ura fiziološki mehanizem, ki uravnava ritmično pojavljanje določenih pojavov pri živih organizmih; elektr. programska ura s katero se naravna časovni potek programa; stikalna ura priprava za časovno določeno preklapljanje električnih tokokrogov; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; fiz. atomska ura naprava za merjenje časa z nihajnim časom elektromagnetnega valovanja, ki ga oddaja curek atomov; digitalna ura ki kaže čas s številkami, ne kazalci; kilovatna ura delo, opravljeno v eni uri pri moči enega kilovata [kWh]; rad. radijska (šolska) ura radijska oddaja, namenjena šolskemu pouku; šol. govorilna ura čas, določen za učiteljeve razgovore s starši, študenti; neopravičena ura izostanek od učne ure, ki se ne da opravičiti; teh. ura nič čas izstrelitve vesoljske ladje, rakete ob koncu odštevanja
1. naprava za branje digitalno zapisanih podatkov: računalnik ima vgrajen bralnik pomnilniških kartic
// naprava za pretvorbo podatkov v digitalno obliko: bralnik prstnih odtisov / optični bralnik naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko
// nekdaj del računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih:
2. v zvezi elektronski bralnik ali e-bralnik tablici podobna naprava za branje knjig v digitalni obliki: kupil je elektronski bralnik; branje knjig na elektronskih bralnikih; zaslon e-bralnika
nanašajoč se na toploto: toplotni dražljaj; toplotni učinek / toplotne razmere / toplotna izolacija
♦ fiz. toplotna konvekcija prenašanje toplote zaradi gibanja snovi; toplotna smrt hipotetično stanje vesolja, ko ni več mogoča nobena sprememba, ker je temperatura povsod enaka; toplotno sevanje prenos toplote s kraja z višjo temperaturo na kraj z nižjo temperaturo z elektromagnetnim valovanjem; med. toplotni udar vročinska kap; meteor. toplotni obrat pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; toplotna nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; strojn. toplotni prenosnik naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu; toplotni stroj stroj, ki spreminja toplotno energijo v mehansko delo; toplotna črpalka strojna naprava za črpanje toplote s kraja z nižjo temperaturo na kraj z višjo temperaturo; toplotna naprava naprava, ki pripravlja, izkorišča, prenaša toploto; teh. toplotni akumulator; toplotni ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; toplotna obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti; toplotna vrednost goriva kurilna vrednost goriva; toplotna vrednost vžigalne svečke količina, ki pove, koliko toplote oddaja svečka
- toplôtno prisl.:
toplotno izolirati
1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča; izdelovati peči; obzidati, preložiti peč; zakuriti peč, v peči; kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč
2. velika naprava, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva: v kotu stoji peč; greti se na peči; klop ob peči; sedeti pri peči, za pečjo / kmečka peč
// notranjost te naprave, namenjena zlasti za peko: razbeliti, zasloniti peč; jemati kruh iz peči; postaviti lonce v peč / krušna peč
3. navadno v zvezi električna peč naprava za ogrevanje z električno energijo: izključiti, vklopiti peč / ogenj je povzročila električna peč
4. naprava ali del naprave, v kateri nastaja toplotna energija, potrebna za kako delo: peč centralne kurjave, lokomotive; obratovanje, okvara peči
5. s prilastkom naprava za pridobivanje, izdelovanje česa, navadno pri visoki temperaturi: cementna peč; lončarska peč za žganje glinaste posode; pekovska peč; sušilna peč; peč za taljenje rude / upepeljevalna peč
● ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; šalj. poglej, kakšno široko peč ima zadnjico; za vikend je kupil staro peč pečnice za kmečko peč; ekspr. cele dneve sedi za pečjo lenari, počiva; knjiž. visoka peč plavž
♦ elektr. električna akumulacijska peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja; etn. kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami; metal. jeklarska, komorna, plamenska peč; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž; teh. infra peč ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe
1. objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: čez reko, nad potokom je most; pod tako težo bi se most podrl; graditi most z modernimi pripomočki; minirati most; voda je podrla most; iti, peljati se čez most; trden, velik most / cestni, železniški most; dravski, savski most; dvižni most; kamniti, leseni, železobetonski most; zasilni most; most za pešce / zeleni most most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste
// teh. temu objektu podobna naprava za pretok vode, nafte: za dovod tlačne cevi k centrali bo treba napraviti tudi most
// knjiž. kar je podobno temu objektu: Kikladi in Sporadi so naraven otočni most med Evropo in Azijo
2. ekspr. kar povzroča sodelovanje med različnima stranema: graditi most do bližnjega; najti most med narodoma; zgraditi most med življenjem in znanostjo; duhovni most med njimi in nami / gospodarski most med vzhodom in zahodom / most pomoči
● ekspr. podreti vse mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; šol. žarg. oslovski most Pitagorov izrek; star. tehtnica na most mostna tehtnica; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
♦ adm. knjigovodski most črta, s katero se izpolni nepopisani prostor pri zaključevanju poslovnih knjig; alp. ledeniški most plast snega ali ledu, ki sega čez ledeniško razpoko; avt. zadnji most del avtomobila, ki nosi gnani zadnji kolesi in ima v okviru vgrajen diferencial; etn. most naprava za dovoz na skedenj; (trden) most otroška igra, pri kateri prehaja vrsta pod dvignjenimi sklenjenimi rokami enega ali več parov sodelujočih; geogr. naravni most ob podoru preostali strop nad votlino; grad. ločni most katerega glavni nosilni element je lok; viseči most; nosilnost mostu; razpetina mostu razdalja med opornikoma; kor. most vzvratni upogib telesa, pri katerem so prsti rok oprti na tla; med. most spoj, s katerim je umetni zob pritrjen na sosednja zdrava zoba; mostiček; navt. most vodoravna naprava za prehod ljudi in prenos tovora med obalo in ladjo; poveljniški most; obrt. most del očal, ki povezuje okularja; šport. most (odskočna) miza; voj. pontonski most most, ki sloni na pontonih
visoka stavba z majhno tlorisno površino, stoječa samostojno ali kot sestavni del drugih stavb: stolp stoji na vrhu hriba; zgraditi stolp; okrogel, stopničast, trapezast stolp; stolpi na srednjeveških trdnjavah; grad s stolpi / cerkveni stolp; obrambni, stražni stolp; ustavili so se pri razglednem stolpu / Aljažev stolp na Triglavu; Eifflov stolp
// s prilastkom tej stavbi podobna naprava: antenski stolp; kontrolni stolp na letališču; burja je podrla novi televizijski stolp; vrtalni stolpi za črpanje nafte / glasbeni stolp elektronska naprava za predvajanje glasbe, sestavljena iz več komponent, zlasti radia, CD-predvajalnika, ojačevalnika
● babilonski stolp po bibliji ki naj bi segal do neba; knjiž. živi v slonokoščenem stolpu zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja; stolp dima steber
♦ alp. stolp velika pokončna, samostojno stoječa skala; strojn. hladilni stolp v katerem pada segreta voda kot dež in se tako ohlaja; šport. skakalni stolp naprava za skakanje v vodo; teh. komandni stolp iz katerega se vodi in nadzoruje promet na železniški postaji, letališču
snemanje, zapisovanje razlik v električnih potencialih v srčni mišici prek elektrod na različnih delih telesa; elektrokardiografija: opraviti EKG; naprava za EKG
// naprava za tako snemanje, zapisovanje takih razlik; elektrokardiograf: nakup EKG-jev za otroke in mladostnike
// grafični prikaz takih razlik; elektrokardiogram: posneti EKG in vzeti kri; prvi del zloženk: EKG-naprava; EKG-pregled; EKG-zapis
1. posoda, priprava za napajanje živali: napajalnik za krave; napajalniki in krmilniki
2. električna naprava, ki dovaja električno energijo enemu ali več napravam, navadno s pretvarjanjem ene oblike električne energije v drugo ali kake druge vrste energije v električno: priključiti napajalnik; vgrajeni, zunanji napajalnik; napajalniki za prenosnike; priključek, prostor, vhod za napajalnik; ventilatorji za hlajenje zmogljivih napajalnikov v računalnikih; napajalnik in ohišje računalnika / avtomobilski napajalnik za mobilni telefon / električni napajalnik
♦ agr. avtomatski napajalnik; metal. napajalnik naprava za dovajanje tekoče kovine v ulitek; žel. napajalnik naprava za dovajanje vode v lokomotivo
1. mehanična naprava, navadno kovinska, iz gibljivih in negibljivih delov, ki s pretvarjanjem energije omogoča, olajšuje, opravlja delo: stroji brnijo, ropotajo; stroj stoji, teče; izključiti, pognati, ustaviti stroj; namestiti, razdreti, sestaviti stroj; obdelovati s strojem; avtomatski, enostaven, kompliciran stroj; moderni, zastareli stroji; sestavni deli stroja; izkoriščenost strojev; tovarna strojev; delati kot stroj brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično / dela pri stroju / brusilni, drobilni, vrtalni stroj; gradbeni, poljedelski stroji; knjigoveški, tiskarski stroji; pisalni, razmnoževalni stroj; pletilni, tkalni stroj; pralni stroj; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; šivalni stroj; stroj za asfaltiranje; stroj za pomivanje steklenic / narediti na stroj
2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: on je stroj, ne pa človek; razmere so iz njih naredile stroje
3. publ. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: je eden odločilnih mož v političnem stroju države; mobilizirali so ves propagandni stroj; imajo učinkovit strankarski stroj; upravni stroj
4. ekspr. avtomobil, zlasti boljši: imeniten stroj ima
● publ. v bitki so vrgli iz stroja veliko sovražnikovih vojakov onesposobili; peklenski stroj z razstrelivom napolnjen predmet, ki eksplodira ob določenem času; voj. žarg. pohodni, strelski stroj postroj
♦ les. lupilni, luščilni stroj za izdelovanje furnirja; mont. izvažalni stroj; navt. krmilni stroj ki premika krmilni mehanizem; ped. učni stroj mehanska, električna ali elektronska naprava, ki podaja učno snov in preverja znanje, usmerja učenje, pomaga pri pridobivanju raznih psihofizičnih spretnosti; ptt frankirni stroj priprava za žigosanje z žigom, ki nadomešča znamko; rač. prevajalni stroj nekdaj računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov; strojn. batni stroj; delovni stroj ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; parni stroj pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; pogonski stroj ki spreminja energijo v mehansko delo; rezkalni stroj; teh. obremenjevati stroj; preračunati stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti stroja, naprave glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve; agregatni stroji; etiketirni stroj za opremljanje z etiketami; kovalni stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; tandemski stroj nekdaj parni stroj z dvema valjema, nameščenima drug za drugim na skupni batnici; tekst. kosmatilni stroj za kosmatenje tkanine, pletenine; koton stroj za izdelovanje pletenin po kroju; tisk. cilindrični stroj z valjastim tiskalom; jedkalni stroj za jedkanje klišejev; ofsetni stroj; rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; stavni stroj na katerem se izdeluje stavek za tiskanje; usnj. golilni stroj za odstranjevanje dlake ali volne z živalskih kož; raztegovalni stroj za raztegovanje usnja
1. fotografski posnetek na elektromagnetni način posredovane fotografije, besedila: oddati, sprejeti telefoto; v časopisih objavljen telefoto
● publ., kot označba avtorstva telefoto: Tanjug
2. naprava za tako posredovanje fotografije, besedila: vključiti telefoto; prenos s telefotom; novinarji so imeli na razpolago teleprinter in telefoto / oddajni, sprejemni telefoto
3. posredovanje fotografije, besedila na tak način: omogočiti novinarjem telefoto / naprava za telefoto; v prid. rabi: telefoto naprava
1. pog. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet; predor: vlak prihaja iz tunela; peljati se skozi tunel / graditi, prebijati tunel / cestni, železniški tunel
// navadno s prilastkom kar je podobno temu prostoru: pot je bila speljana skozi tunel iz vinskih trt
2. cevasta naprava med dvema objektoma, namenjena za prehod: tunel med vesoljskima ladjama
♦ agr. tunel naprava iz lahkega ogrodja, preko katerega je napeta folija, za uravnavanje, pospeševanje rasti; navt. tunel polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme, predor; teh. aerodinamični tunel veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarjajo zračni tokovi za določanje aerodinamičnih lastnosti letal, avtomobilov s pomočjo meritev na modelih; vetrovnik
1. med. naprava s stalno toploto in vlago za vzrejo nedonošenih otrok: dvojčka so dali v inkubator
2. agr. naprava za valjenje z umetnim ogrevanjem, valilnik: v inkubatorju izvaljeni piščanci
♦ biol. naprava za gojenje mikrobov in tkivnih kultur
3. kraj, prostor, ki postaja središče razvoja, nastajanja česa: razvojni inkubatorji bodo delovali ob univerzitetnih središčih; kulturni inkubator; inkubator idej; inkubator informacijske tehnologije / kadrovski inkubator
// ustanova, ki podpira nastanek in razvoj zlasti manjših podjetij, projektov: vključiti se v inkubator; univerzitetni inkubator / podjetniški inkubator pospešuje ustanavljanje in rast malih podjetij
1. naprava za mletje žita: pognati, ustaviti mlin; popraviti mlin; nasuti žito v mlin / ob vodi enakomerno klopota mlin; mlin melje, stoji; potok žene nekaj mlinov in žag; jezik ji teče kot mlin / parni, ročni, vodni mlin; valjčni mlin; mlin na veter; mlin na kamne pri katerem drobijo zrnje mlinski kamni / zmes je pripravljena za mlin / ob potočku so otroci postavljali mline mlinčke; pren., ekspr. življenje ga je potegnilo v svoj mlin; mlin časa ga je zmlel; priti v mlin opravljivosti
// stavba ali prostor s tako napravo: ob potoku stoji mlin; iti v mlin; zapuščen mlin / plavajoči mlini na Muri / dati nekaj pšenice v mlin; nesti, peljati v mlin
2. naprava za mletje kake druge snovi: žerjav prenaša rudo v mlin; mlin za cement, papir, premog, sadje / grozdni, kavni, sadni mlin
● slabš. neprestano vrti svoj mlin govori; ekspr. goniti, speljavati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. boš že še prinesel v moj mlin še boš potreboval mojo pomoč; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja; preg. samo v mlinu se dvakrat pove ne bom še enkrat povedal, pa bi bil poslušal
♦ etn. babji mlin naprava, v kateri se za pusta starejše ženske šeme spremenijo v mlada dekleta; panjske končnice z babjim mlinom; igr. mlin položaj treh kamenčkov istega igralca v eni vrsti na igralni deski z mrežastimi liki; igra, v kateri se sestavljajo iz kamenčkov taki položaji; strojn. kroglični mlin; palični mlin; mlin kladivar stroj, ki drobi grude z vrtečimi se kladivi; zool. mlin del ptičjega želodca z močno mišičnato steno
1. signalna naprava, ki s svetlobnimi znaki ureja promet na cesti, železnici: semafor se je pokvaril; postaviti semafor; na semaforju je gorela zelena luč; ustaviti (se) pred semaforjem / semafor gori, utripa; semafor je odprt, zaprt / cestni, železniški semafor / zvočni semafor semafor ali naprava, ki slepim in slabovidnim na prehodih za pešce z zvočnim signalom nakaže zeleno ali rdečo luč; pren., publ. zelena luč na semaforju zasebnega gostinstva
● pog. zapeljati skozi rdeči semafor skozi križišče, ko je na semaforju prižgana rdeča luč
2. elektronska naprava na stadionih, v športnih dvoranah za objavljanje rezultatov, informacij: semafor je pokazal seznam vseh nastopajočih; podatki na semaforju
1. naprava z visečimi sedeži, ki se vrtijo za zabavo ljudi na njih: voziti se na vrtiljaku, z vrtiljakom / sejemski vrtiljak / vrtiljak se ustavlja, se vrti
// naprava s sedeži na vrtljivi plošči, na katerem se za zabavo vrtijo zlasti otroci: stopiti na vrtiljak; tobogan in vrtiljak
// vrtljiva naprava sploh: vrtiljak za časopise, razglednice / zastar. sesti na vrtiljak pri pisalni mizi vrtljivi stol; vhodni vrtiljak kovinska priprava iz navpičnega droga in v eno smer vrtljivega vodoravnega križa ob vhodu, ki omogoča vstop in preprečuje izstop
2. ekspr., navadno z rodilnikom skupek česa vrtečega se: vrtiljak zvezd / vrtiljak človeških rok in nog
// kar se vrti, hitro spreminja: zgodovina je vrtiljak / vrtiljak dogodkov, zabav; vrtiljak zabavnih melodij
1. podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, za prestrezanje deževnice na strehi: žleb pušča; pritrditi žlebove; žleb iz pločevine, plastične snovi / strešni žleb
// strešna odtočna cev: deževnica lije iz žlebov; splezati po žlebu do drugega nadstropja / odtočni žleb
// podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, po kateri priteka, odteka tekočina: speljati studenčnico po žlebu do kmetije / mlinski žleb; odtočni žleb iz svinjaka
// podolgovata naprava z dvignjenimi robovi za spuščanje, sipanje česa: spuščati opeko po lesenem žlebu / koleščka tečeta po visečem žlebu; zbiralni žleb pri mlatilnici
// kar je temu podobno sploh: upognil je papir tako, da je nastal žleb / zviti jezik v žleb
2. nar. jasli: privezati živino k žlebu; položiti seno v žleb / kamnit, lesen žleb
3. podolgovata vdolbina v pobočju, nastala zaradi toka vode, plazov: plezati po žlebu; žleb v gorski steni
// večja, podolgovata vdolbina v zemeljskem površju: pot pelje po žlebu; pasti živino v žlebu; gozd, vas v žlebu / žleb potoka, reke
4. podolgovata vdolbina, širša zareza v površini česa sploh: dolbsti, vrezati žleb; krožen, prečen, spiralast žleb; žlebovi na stebru, v puškini cevi; žleb pri dogi; kolut z žlebom na obodu / kadunjast, klinast, trapezast žleb / žamet z ozkimi žlebovi rebri / žlebovi kolesnic
♦ agr. cepljenje v žleb cepljenje, pri katerem se zarezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage; anat. žleb podolgovata vdolbina na kosti, organu, površju telesa; med. strelni žleb površinska rana zaradi oplaznega strela; metal. žleb za žlindro del plavža, po katerem se izpušča žlindra; teh. žleb del pisalnega stroja z gumijastimi valjčki na robovih, ki držijo vloženi papir
1. veliko, večstanovanjsko poslopje: stanuje v novem bloku; stanovanjski bloki; univerzitetni bloki na Prulah; tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok za neporočene
// strnjena skupina stavb: blok hiš
// skupina barak v koncentracijskem taborišču: karantenski, prehodni blok / pred blokom XIII sedijo kaznjenci
2. sešitek listov, ki se dajo iztrgati: odtrgati list iz bloka; natakar je vzel iz žepa blok in svinčnik; beležni, pisemski blok / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje
// listek s potrdilom o vplačilu: blagajniški blok; bloki za kosilo
3. zveza držav ali strank s podobnimi interesi: razdelitev držav na dva bloka; antifašistični, opozicijski blok; zahodni blok; odnos med blokoma
4. velik kos kakega materiala: kamniti blok; blok marmorja; aluminij v blokih
5. zapora na mejnem prehodu: obmejni blok; propustnica za blok / iti čez blok; stražiti na bloku / okupator je obdal Ljubljano z žičnim blokom z žično ograjo
♦ filat. blok ena ali več znamk s širšim robom, navadno tudi s priložnostnim besedilom; rad. blok skupina oddaj za določen del dneva; strojn. blok motorja del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrski blok; šport. startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; žel. blok naprava za premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo ali odpirajo vlaku pot; stavba, v kateri je ta naprava
1. nanašajoč se na izhod: izhodna odprtina; izhodna vrata / izhodna kontrola
♦ elektr. izhodni signal signal na izhodu naprave; izhodna napetost napetost na izhodu naprave ali generatorja; rač. izhodna informacija množica vrednosti, ki jo računalnik po obdelavi izda; izhodna naprava ali enota naprava, ki posreduje uporabniku, drugim napravam podatke iz računalnika
2. iz katerega kaj izhaja, v katerem se kaj začne: četa se je vrnila na izhodni položaj; izhodna točka / izhodna postaja / nafta je za mnoge kemične izdelke izhodna snov / izhodna oblika bivališč prvotna
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 36
- Naslednja »