Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali dvigalo »dela« ali »deluje«?

Dvigalo ne dela ali dvigalo ne deluje?

Jezikovna
Ali sta izraza »brusni« in »brusilni« sopomenki?

Zanima me, ali je kakšna razlika pri uporabi pridevnikov brusni in brusilni, npr. brusni kamen, brusilni stroj, brusno zrno, usnjen brusni trak itd.

Jezikovna
Besedni red pri velelnem naklonu v navodilih za uporabo

Spodnje vprašanje me zaposluje že dolgo časa – mislila sem že, da končno poznam odgovor, pa se mi čedalje bolj zdi, da drugi poznajo drugačen odgovor ;-)

Gre za besedni red v velelnih stavkih v navodilih za uporabo–- tukaj izmišljen primer:

  • Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Namestite rezilo B na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.

To je moja predstava o tem, kje točno se v takšnih kontekstih uporablja povedek (v velelnem načinu), namreč na začetku stavka, sledijo mu že znani sestavni deli naprave X (kot "tema"), tem pa sledijo nove informacije (tako da je vse skupaj trdno pritrjeno kot rema).

Namen takšne stavčne strukture je seveda, da bralci a) takoj prepoznajo velelni stavek (zato je povedek na začetku) in b) takoj prepoznajo novo informacijo, saj se ta pojavi na koncu, za znanimi informacijami (tukaj: deli naprave A, B, C in D).

Smem?

Ali bi bilo bolj pravilno pisati tako (velelnik za delom "teme"):

  • Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Rezilo B namestite na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.

Jezikovna
Dan GIS v organizaciji Društva mladih geografov Slovenije

Zanima me, kako se pišejo zveze, v katerih je prvi del kratica, vendar ne gre za zloženke (za katere je pravilo v SP). Na primer DMGS-dejavnosti (DMGS - Društvo mladih geografov Slovenije), je to pravilno? Ali brez vezaja? Vem, da je ustreznejša raba dejavnosti DMGS, ampak navajam samo primer, ker me zanima, kakšno je pravilo za takšne zveze.

Kako pravilno zapisati besedno zvezo DMGS GIS dan? Gre za Društvo mladih geografov Slovenije in Geografski informacijski sistem. Zveza mora ostati v takšni obliki, saj gre za ime projekta, kakor so ga izbrali v društvu, zato me zanima, kako ga zapisati v tej obliki. Bi bilo ustrezno DMGS GIS-dan? V smislu, da je DMGS sestavina levega prilastka in zato ni vezaja med DMGS in GIS. Ali bi bil vseeno potreben, torej bi imeli dva vezaja?

Jezikovna
Dilema brisačnika

Sem dijakinja 4. letnika Škofijske klasične gimnazije. Že prvi šolski dan sva s sošolcem v dilemi glede napisana na brisačniku (naprava z brisačo ob umivalniku). Na napravi je napis »VEDNO SVEŽI KOS BRISAČE!«. Je raba določnega pridevnika sveži v tem primeru pravilna? Bega naju še prislov vedno, saj se neustrezno sliši v napisu. Brez prislova bi bila razumljiva raba določnega pridevnika. V tem primeru pa zveni čudno. Vesela bi bila pojasnila in vašega mnenja.

Jezikovna
Glagol »ekipirati«

Zanima me, ali je glagol ekipirati, ki ga uporabljajo pri opisu sestavljanja nove vlade na TV Slovenija, primeren za rabo v knjižnem jeziku. S katero slovensko besedo bi ga kazalo nadomestiti?

Jezikovna
Izbira samostalniških obrazil -ec in -ik

Lektorica, ki pregleduje moja besedila, pravi, da se končnica -ec pri samostalniku nanaša na človeka, -nik pa na napravo. Sušilec je torej človek, ki suši, sušilnik pa naprava. Ali presumerjevalec – preusmerjevalnik. V SSKJ je usmerjevalec lahko človek ali naprava, v Pravopisu pa tega pravila žal ne znam najti.

Jezikovna
Izvor besede »pumpež«

Prosim za etimološko razlago besede pumpež (frazem: se sveti kot pumpeževa rit).

Jezikovna
Jezikovna politika in prevzete besede

Med uporabniki oz. govorci slovenskega jezika, vseh ravni izobrazbe, se čuti nezadovoljstvo okoli načina bogatenja besedišča maternega jezika zaradi pretiranega in prehitrega, v pogovornem jeziku celo sprotnega slovenjenja besed iz angleškega jezika.

Preveliko število tujk in izposojenk iz angleškega jezika, ki se ga zazna tudi v vseh slovenskih slovarjih, močno občutijo predvsem dijaki srednjih šol, ko prestopijo na visokošolski študij. Tam jih zasujejo z množico tujk, za katere niso nikoli prej slišali. To vsaj študentom prvih letnikov zelo otežuje razumevanje in pomnjenje učne snovi, kar se nenazadnje pozna tudi na slabšem učnem uspehu. Spomnim se, da sem, med študijem v daljni preteklosti, dostikrat vzel angleško-slovenski slovar, iskal koren kake tujke, da sem prišel do slovenskega prevoda nekega pojma.

Enako ljudje, predvsem z nižjo in srednjo izobrazbo, ne razumejo oz. napol razumejo marsikaj o čemer razpravljajo politiki v parlamentu, javnih občilih, gospodarstvu i.p.d.

Ker sem na spletu našel, najmanj štiri, javne izjave priznanih strokovnjakov za slovenski jezik in etnologijo, ki zgovorno obravnavajo omenjeno vsebino, vam jih navajam tu spodaj.

Zanima me vaša opredelitev in ocena teh izjav.

  • Ali je to posledica: Jezikovne politike Slovenije, jezikovne stroke ali česa drugega?
  • Ali je prizadevanje raznih borcev za ohranitev slovensko-slovanske preteklosti in kulture smiselno in pravilno ali pa je zgrešeno?

Hvala in lep pozdrav.

Povezave do videoposnetkov:

Jezikovna
Mleko v množini

Ali lahko uporabimo edninski samostalnik mleko tudi v množini? Dojenček pije nadaljevalna mleka namesto dojenček pije različne vrste nadaljevalnega mleka. Je beseda zveza nadaljevalno mleko sploh sprejemljiva? Ali mora pred namesto stati vejica? Prebrala sem tudi tale odgovor o znanju https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2624/uporaba-samostalnika-znanje-v-množini

Jezikovna
Napačna razlaga besede »pregrada«

Iskal sem pomen besede pregrada. Slovar napačno razlaga, da je to naprava ..., saj so pregrade objekti (zgradbe, stene...), ki ločujejo.

Jezikovna
O besedi »zviralnik« pri športni vzgoji

V OŠ učimo učence po učnem načrtu za športno vzgojo. Učni načrt za športno vzgojo je uraden dokument (daje nam smernice, cilje in minimalne standarde znanja...) in po mojem mnenju mora biti napisan v slovenskem knjižnem jeziku.

Pred nekaj dnevi sem se bolj temeljito lotil njegovega prebiranja in pri standardih znanja za prvo triado prišel do zame nerazumljive besede zviralnik. Učni načrt za športno vzgojo ga omenja na strani 31, pod gimnastično abecedo. V besedilu piše: "...pleza po letveniku, zviralniku in poševni klopi, preskakuje kolebnico."

Ker sam nikoli prej nisem zasledil te besede, sem malo raziskoval. Prišel sem do ugotovitve, da omenjena beseda izvira iz Športno terminološkega slovarja, ki ga je izdal dr. Silvo Kristan. Gre za delovno verzijo njegovega slovarja, v kateri avtor v obsežnem teoretičnem uvodu razmišlja o vlogi strokovnega izrazja, v katerega vključi tudi priporočilo terminološki komisiji. Po moji oceni neka delovna verzija slovarja, ki je plod razmišljanja človeka, ki razmišlja o nečem in to tudi javno objavi, še ne more biti zagotovilo, da je beseda zviralnik tudi uradno sprejeta in priznana. Morda se motim in ravno zato bi rad razčistil zadevo. Namreč o tem, kaj je zviralnik sem povprašal tudi svetovalko za šport, ki deluje na Zavodu republike Slovenije za šolstvo (je tudi ena izmed več soavtorjev Učnega načrta za športno vzgojo). Odgovorila mi je, da gre za pojem iz Športno terminološkega slovarja, kjer avtor zvirala opisuje kot nepogrešljivi del otroških igrišč (sam jim pravim plezala).

Na naši šoli nihče ni vedel, kaj je to zviralnik. Ena učiteljica je rekla, da gre za zviralo, a je ni znala povsem pojasniti. Torej, tudi beseda zviralo, je v športnem smislu mišljena kot plezalo za otroke.

V času mojega študija na Fakulteti za šport zviralnik ni bil nikoli omenjen, niti ga nismo obravnavali na vajah in predavanjih. Tudi kasnejši študenti ga niso obravnavali. Torej, če zaključim, kaj menite vi o tem problemu? Ali se beseda zviralnik lahko uporabi v uradnem dokumentu kot priznana slovenska beseda ali ne?

Jezikovna
Pisanje zloženk s kratično sestavino

Zanima me, kako pravilno pisati naslednje zveze: RF sunek/Rf-sunek (RF = radiofrekvenčni), 3T naprava/3T-naprava,MR tehnika/MR-tehnika (MR = magnetnoresonančna), SAR vrednost/SAR-vrednost. Predvidevam, da se magnetnoresonančni piše skupaj.

Jezikovna
Pomen besede »faks«

Zanima me, kako je v slovenščini pravilno napisati (brez okrajšave ali z okrajšavo) napravo za kopiranje/pošiljanje dokumentov, ki jo ponavadi naslavljamo s fax ali faks: ali je to faksimile ali faks ali faks.? V angleščini nekako razlikujejo med facsimile (kopiran dokument) in fax ali fax machine. V tiskanem SSKJ je edini pomen za faks trenutno fakulteta. Na vaši spletni strani je oznaka Faks:, ki je verjetno ustrezna?

Jezikovna
Prenos na ali v ... (napravo/telefon/računalnik)

Na spletu se pojavljata dve različici zapisa besede prenos v povezavi z računalnikom, telefonom ali drugo napravo, in sicer prenos na (npr. prenos podatkov na računalnik) in prenos v (npr. prenos podatkov v računalnik). Kateri predlog je pravi?

Jezikovna
Protipomenka glagola »prepogniti« (ali »zložiti«)

Zanima me, kateri glagol bi bil najprimernejši kot protipomenka glagola prepogniti (ali zložiti). Prevajam knjigo iz angl., zgodba pa se odvija v prihodnosti, ko je tablične računalnike možno prepogniti in spraviti v žep.

Jezikovna
Statistika: navajanje enote za stopnjo incidence »oseba leto«

Kako se pravilno navaja (sklanja) enoto za stopnjo incidence nekega dogodka v opazovani populaciji v določenem časovnem obdobju (angleško "per patient-year", tudi "per person-year", "patient-years"), npr:

  • pojavnost neželenega učinka je 0,4 na bolnik-leto ali 0,4 na bolnika-leto?
  • 15 na 100 bolnik-let ali 15 na 100 bolnikov-let ali 15 na 100 bolnikov-leto?

Jezikovna
Tožilnik besedne zveze »električni pastir«

V nekem katalogu sem opazil, da so tožilnik besedne zveze električni pastir pustili enak imenovalniku, verjetno zaradi neživosti artikla. Amebis Besana pa pri tožilniku zvezo pregiba kot nekaj živega (torej električnega pastirja). V SSKJ in SP tožilnik ni nikjer naveden, zato me zanima, ali je prav: kupil bom električni pastir/električnega pastirja.

Jezikovna
Uporaba vezaja in stičnega pomišljaja

Zanima me, kdaj in kako uporabljamo kratki in daljši pomišljaj. Primeri: Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik. Je prav? Na cesti Ljubljana–Domžale ... Je prav? Morda navedete nekaj primerov, kdaj in kako uporabljamo oba pomišljaja.

Jezikovna
Vloga vejice med nestavčnimi enakovrednimi deli

Pri razumevanju definicij gesel (slovar), sem nalela na težave. Moje znanje na področju slovnice je laično. Težave imam z razumevanjem gesel, ki vsebujejo naštevanja. Kolikor razumem lahko ima vejica (pri naštevanju) vlogo veznika in/ali. Včasih je iz uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto razvidna vloga vejice: Pr. 1: Zmešajte jajca, sol in vodo. Pr. 2: Za pranje uporabimo Ariel, Persil ali Vanish. So pa primeri, kjer so enote samo naštete, brez uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto.

Kako naj v takšnem primeru vem, kakšen pomen ima vejica pri nekem konkretnem naštevanju? Vloga vejice je včasih sicer razvidna iz konteksta, ne pa vedno. Še posebej, če ne poznaš nekega področja.

V SSKJ je pod geslom sistem med drugimi navedena naslednja definicija (8.):

  • Sistem je celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje.

Kako to tolmačimo?

  • celota družbenih enot, sestavin in odnosov Glede na veznik in bi sklepala: sistem = družbene enote + družbene sestavine + družbeni odnosi. Kaj je družbena enota, kaj družbena sestavina? Ni to enako? Zakaj bi našteli enako stvar dvakrat?

  • celota temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih Načelih in pravilih? Načelih ali pravilih?

Upam, da sem napisala dovolj razumljivo.

Število zadetkov: 20