Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
belúšev belúševa belúševo pridevnik [belúšeu̯ belúševa belúševo] ETIMOLOGIJA: ↑beluš
Celotno geslo ePravopis
biftek
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
biftka in biftek bifteka samostalnik moškega spola
pečen kos mesa
IZGOVOR: [bíftək], rodilnik [bíftka] in [bíftek], rodilnik [bífteka]
ZVEZE: biftek Stroganov, tatarski biftek
Celotno geslo eSSKJ
brínjev brínjeva brínjevo pridevnik [brínjeu̯ brínjeva brínjevo] ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑brinov po zgledu ↑brinje
Celotno geslo eSSKJ
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]
    1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
      1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
    2. manjša buča
    3. priprava ali njen del trebušaste oblike
    4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava
      4.1. ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno žabica
FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: ↑buča
Celotno geslo eSSKJ
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]
    1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea
      1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...
Celotno geslo eSSKJ
émentalski émentalska émentalsko pridevnik [émentalski]
STALNE ZVEZE: ementalski sir
ETIMOLOGIJA: ↑emental(ec)
Pleteršnik
glavník, m. 1) der Haarkamm; gost, redek g.; — 2) der Dämpfer an Saiteninstrumenten, Cig.; — 3) der Rietkamm am Webestuhl, Bolc-Erj. (Torb.); — 4) die Bezahnung eines Rades, C.; — 5) der oberste Weinpressriegel, Mariborska ok.-C.; — 6) das Ackerbeetende, (glȃvnik) vzhŠt.-C.; — 7) opresno iz glav narezano zelje, (glȃvnik) Gor.
Celotno geslo eSSKJ
gomoljíka gomoljíke samostalnik ženskega spola [gomoljíka]
    1. krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: tartuf
STALNE ZVEZE: bela gomoljika, črna gomoljika, perigordska gomoljika, poletna gomoljika
ETIMOLOGIJA: ↑gomolj
Celotno geslo eSSKJ
gorgonzóla gorgonzóle samostalnik ženskega spola [gorgonzóla]
    mehki sir iz kravjega mleka, z zeleno plesnijo in rahlo pikantnega, slanega okusa, po izvoru iz Italije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. gorgonzola, po italijanskem kraju Gorgonzola - več ...
Celotno geslo eSSKJ
govédina govédine samostalnik ženskega spola [govédina]
    goveje meso
ETIMOLOGIJA: ↑govedo
Celotno geslo eSSKJ
hokaído kot pridevnik [hokaído]
STALNE ZVEZE: buča hokaido, hokaido buča
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Hokkaido squash, nem. Hokkaidokürbis ‛buča hokaido’, po japonskem otoku Hokaido
SSKJ²
kolobár -ja m (á)
1. geom. lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici: izračunati ploščino kolobarja; središče kolobarja / narisati kolobar
2. kar je po obliki podobno temu liku: risal je kroge in kolobarje / na vodni površini so nastajali kolobarji; luči so delale na stropu velike kolobarje / kolobar dima se je dvigal v zrak
// s prilastkom kos, košček snovi, živila v taki obliki: kolobar klobase, limone / velik kolobar sira / pojedel je pet kolobarjev salame
// v prislovni rabi izraža obstajanje, pojavljanje v taki obliki: vrv, zvita v kolobar / korenje, narezano na kolobarje / v gostih kolobarjih je puhal dim
3. agr. ustaljeno zaporedje, po katerem se menjujejo kmetijske rastline na določenem zemljišču: držati se kolobarja / glavni kolobar pri katerem so zajete za določeno pokrajino najpomembnejše, tipične kmetijske rastline; štiriletni, triletni kolobar pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v štirih, treh letih
● ekspr. pred očmi se mu delajo kolobarji zaradi slabosti, bolezni se mu zdi, da vidi pred očmi kolobarje; imela je kolobarje pod očmi modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. otroci so sklenili kolobar okrog njega so ga obkrožili; ekspr. hiše se je ognil v velikem kolobarju zelo, na daleč; pred hišo je stal kolobar ljudi skupina
♦ agr. drevesni kolobar zrahljana zemlja okrog drevesa; astron. Saturnov kolobar telesa brez lastne svetlobe, razporejena v obliki kolobarja, ki krožijo okoli Saturna; mat. kolobar množica elementov z natančno določenimi lastnostmi; zool. kolobar člen
SSKJ²
kompót -a m (ọ̑)
celo ali narezano sadje, kuhano v sladkani, začinjeni vodi: jesti, kuhati kompot; češnjev, jabolčni kompot / skodelica kompota
Celotno geslo eSSKJ
kúskus kúskusa samostalnik moškega spola [kúskus]
    1. živilski izdelek iz grobo mlete pšenice durum v obliki drobnih kroglic
      1.1. jed iz tega izdelka
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Couscous, angl. couscous in frc. couscous ter berber. kuskus iz arab. kuskus, iz kaskasa ‛drobiti’
SSKJ²
mastníca -e ž (í)
1. bot. mesojeda rastlina z belimi ali vijoličastimi cveti, Pinguicula: alpska mastnica
2. nar. mesena klobasa: In Jure prinese kapljo iz vidošičke gore pa belo pogačo in narezano mastnico (J. Dular)
Celotno geslo eSSKJ
melancána melancáne samostalnik ženskega spola [melancána]
    1. manj formalno kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: jajčevec, manj formalno melancan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. melanzana in srgr. melidzána iz arab. bāẕindžān; v srgr. prenarejeno pod vplivom mélās ‛črn’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo
      1.1. plod te rastline kot hrana, jed
    2. navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje
    3. manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder
STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...
SSKJ²
milánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Milan, Milano: milanska stolnica
♦ gastr. špageti na milanski način špageti z milansko omako; milanska omaka paradižnikova omaka z grahom in na koščke narezano gnjatjo, potresena s parmezanom; zgod. milanski edikt edikt rimskega cesarja Konstantina iz leta 313, s katerim je bilo krščanstvo dovoljeno
Celotno geslo eSSKJ
mocaréla mocaréle; tudi mozzarella samostalnik ženskega spola [mocaréla]
    sveži sir blagega okusa iz kravjega ali bivoličjega mleka, po izvoru iz Italije
ETIMOLOGIJA: ↑mozzarella
Število zadetkov: 40