Fran > SSKJ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. 1. z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so prejedli blago; miši so na več mestih prejedle vrečo; pren., ekspr. breme mu je prejedlo kožo
   // s kemičnim delovanjem povzročiti
   1. a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: modra galica je prejedla obleko; kislina preje steno želodca / čir je prejedel dvanajsternik; pren., ekspr. reka je prejedla nasip
   2. b) da kaj razpade na več delov: kislina je že prejedla obroč / rja je na več mestih prejedla žico
2. 2. ekspr. prebiti, preživeti v uživanju hrane, jedi: večino dneva so prejedli in prepili

prejésti se 
1. 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedle skozi lubje; pren., ekspr. prejesti se skozi gradivo
   // ekspr. s težavo priti kam: prejesti se na prostost / prejedel se je do lastnega spoznanja
2. 2. ekspr. v uživanju hrane, jedi priti do česa: gostje so se prejedli do sladice

prejéden -a -o: prejedena tkanina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. 1. med. dati zdravilno tekočino v žilo, mišico ali pod kožo, vbrizgati: injicirati kalcij / injicirati (si) mamilo
2. 2. grad. vtisniti polnilo ali vezivo v zemljino, gradbeni element: injicirati cementno malto v zid
   // s tako vtisnjenim polnilom ali vezivom utrditi: injicirati nasip, zid

injicíran -a -o: injicirani antibiotiki; injicirano pročelje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. 1. spraviti kaj tekočega iz česa: vino je že izlil; izliti juho na krožnik, vodo v školjko
2. 2. knjiž., ekspr. brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izliti svoje gorje, srečo / pesn. izliti svojo žalost v pesem
   ● ekspr. nanj je izlil ves svoj žolč zelo ga je oštel
3. 3. knjiž., ekspr. napraviti, da je kaj deležno kakega stanja, lastnosti: noč je izlila svoj mir na vas / izliti v ostri glas nekaj mehkobe

izlíti se 
1. 1. tekoč priti iz česa; izteči: lonec se je prevrnil in mleko se je izlilo / veja jo je zadela v oko in se je izlilo tekoča vsebina je iztekla iz njega; pren., pesn. iz prsi se mu izlije hvalnica
2. 2. navadno v zvezi s potok, reka preiti v drug večji potok, reko, jezero, morje: tu se reka izlije v morje / knjiž. steza se izlije v široko pot
3. 3. redko razliti se, razširiti se: voda se je ob povodnji izlila čez nasip / ekspr. čudovita luč se je izlila čez vso zemljo
4. 4. brezoseb., ekspr. prenehati deževati: do večera se bo že izlilo / kaže, da se je izlilo da ne bo več deževalo; prim. zliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. 1. prenehati imeti kaj napeto, nategnjeno: večkrat je moral popustiti vajeti; popustiti vrv / popustiti pas za eno luknjo / popustiti mišice sprostiti
   // popustiti pedal za plin manj pritiskati nanj; pren. ni mu prišlo na misel, da bi doma popustil vajeti
2. 2. prenehati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini so popustili; vezi so precej popustile; na sprednjem delu čevlja so žeblji popustili / ključavnica je popustila / nasip je skoraj že popustil / njegov prijem je popustil
   // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjšanje intenzivnosti
   1. a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: proti jutru je bolečina popustila; pritisk v glavi je popustil; tesnoba je počasi popustila / kašelj je kmalu popustil; krči niso hoteli popustiti / koncentracija je že popustila
   2. b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina pri delu je popustila; agrarna kriza še ni popustila / napetost igre je popustila
   3. c) stanja v naravi: dež ne popusti; mraz je že popustil; snežni vihar je malo popustil
3. 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: zelo je popustil pri delu, učenju / v stroki je popustil / vztrajno so se branili, nazadnje so pa popustili
4. 4. prenehati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: dolgo ga je prepričevala, da je popustil / popustiti pritisku političnih sil; popustiti prošnjam, zahtevam / tudi njemu ni popustil / otroku zelo rad popusti / v svoji nameri ni popustil je vztrajal
5. 5. star. zapustiti: moral je popustiti rojstno hišo / popustil je delo in šel v gostilno pustil
   ● ekspr. popustili so mu živci ni se mogel več obvladati, zelo se je razburil; pog. pred ovinkom je popustil plin je zmanjšal hitrost avtomobila; ekspr. niti za las ni hotela popustiti prav nič; ekspr. pri ceni je malo popustil znižal je ceno

popustívši zastar.: popustivši vajeti, je stopil z voza

popuščèn -êna -o: popuščena vrv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. 1. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pes mu je raztrgal hlače; raztrgati papir; ovitek se je hitro raztrgal; popolnoma raztrgati / raztrgati na koščke, nitke / ob padcu si je raztrgal dlan ranil
   // narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: voda je raztrgala nasip / sonce je raztrgalo oblake
   // s trganjem poškodovati, uničiti: raztrgati knjigo, pismo; komaj dokončani rokopis je raztrgal / vijaki so raztrgali les
2. 2. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo: raztrgati jopico na komolcih; raztrgal je že drugi par čevljev; obleka se je raztrgala po šivih
3. 3. raniti, poškodovati, navadno s čim ostrim: lev je žrtvi razparal trebuh in raztrgal boke / granata mu je raztrgala nogo
   ● ekspr. člankar ga je raztrgal na kosce njegovo delo je ocenil zelo negativno; ekspr. kašelj mu je skoraj raztrgal pljuča zelo je kašljal; ekspr. raztrgati okove, verige osvoboditi se; ekspr. ne moremo se raztrgati delati več, kot zmoremo; ekspr. ne morem pomagati, pa če se raztrgaš sploh ne; ekspr. raztrgal se bo od jeze zelo je jezen

raztŕgan -a -o: raztrgani čevlji; skozi raztrgane oblake so se kazale zvezde; to je povedal v raztrganih stavkih; raztrgana obleka, vreča; hodili so v raztrganih skupinah
● pog. govori kakor raztrgan dohtar veliko, spretno; žlahta je raztrgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; prisl.: raztrgano govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. 1. nameščati, pritrjevati kaj na določeno površino za zaščito, olepšanje, izboljšanje podlage: oblagati nasip s kamenjem; oblagati stene s ploščicami, tapetami / oblagati čelo z obkladki
2. 2. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: kar naprej ga oblagajo z delom, naročili; oblagati koga z dobrotami
   ● ekspr. baročni pisatelji so radi oblagali samostalnike z veliko pridevniki so radi samostalnikom (do)dajali veliko pridevnikov; ekspr. oblaga ga z lenuhom pravi mu, zmerja ga, da je lenuh
   ♦ tisk. oblagati stavek zapolnjevati stavek s polnilnim gradivom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. 1. napraviti zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: stavbo morajo podzidati; podzidati zunanjo steno / hiša bo lesena, le podzidali jo bodo napravili zidan temelj
   // knjiž. utemeljiti, dokazati: znanstveno podzidati trditev
2. 2. napraviti zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidati cesto; nasip je treba še podzidati

podzídan -a -o: podzidan obok; hiša je že podzidana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. 1. delati zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: podzidavati zunanjo steno / hišo so podzidavali delali zidan temelj
2. 2. delati zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidavati breg, nasip

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. 1. narediti kaj višje: povišati jez, nasip, ograjo pri mostu / povišati glas
2. 2. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: povišati cene, davke; plačo so mu povišali; povišati proizvodnjo / razburjenje mu je povišalo krvni pritisk; temperatura se mu je spet povišala
   // povzdigniti: povišati koga v plemiča / pisatelja je kritik zelo povišal
3. 3. narediti, da preide kdo z nižjega službenega mesta na višje: so ga že povišali; povišati v samostojnega referenta / kmalu so ga povišali za desetarja / diplomatsko predstavništvo so povišali v veleposlaništvo
   ● ekspr. hotel se je povišati nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih
   ♦ šport. povišati vodstvo povečati razliko med rezultatom dveh moštev; povečati razdaljo pri teku, kolesarjenju

povíšan -a -o: spregovoril je s povišanim glasom; ima povišan krvni pritisk; povišana temperatura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. 1. delati kaj višje: poviševati nasip / na temenu zviti lasje so ji glavo zelo poviševali / poviševati glas
2. 2. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: poviševati cene, davke, plačo, stroške; poviševati število učnih ur / lepo vreme je lepoto pokrajine še poviševalo
   // povzdigovati: poviševali so ga nad vse pesnike / dogodek so preveč poviševali / poviševati koga do nebes
   ● preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost

poviševáti se ekspr.  bahati se, postavljati se: rad se povišuje pred njim; celo povišuje se s tem dejanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina mu je prežrla želodčno steno; pren., ekspr. bojijo se, da bo reka prežrla nasip
2. b) da kaj razpade na več delov: rja je na več mestih prežrla žico

prežréti se 
1. 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prežrle skozi lubje
2. 2. prenajesti se: paziti je treba, da se prašiči ne prežrejo / nizko prežrli so se, pa še godrnjajo
3. 3. ekspr., navadno v zvezi prežreti se skozi s težavo prebrati, preštudirati: komaj se je prežrl skozi knjigo; prežreti se skozi pusto snov

prežŕt -a -o: prežrto blago

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. 1. delati kaj višje: višati jez, nasip
2. 2. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: višati cene, davke; višati proizvodnjo / višati izobrazbeno raven dvigati
   ♦ muz. višati intonacijo peti ali igrati na višji tonski višini od predpisane

víšati se postajati višji: vodna gladina se je hitro višala / glas se ji je višal
// povečevati se, rasti: življenjski stroški se višajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. 1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: vzdigniti breme; vzdignil jo je do stropa; vzdigniti otroka na rame, v naročje; vzdigniti z žerjavom; počasi, težko, visoko vzdigniti / vzdigne dvesto kilogramov sposoben je vzdigniti
   // vzdignili so sidro in odpluli / boječe vzdigniti glavo; voznik je vzdignil roko v pozdrav; učenec je večkrat vzdignil roko s takim dejanjem izrazil željo, da bi govoril, bil vprašan
   // veter ji je vzdignil krilo / voda je vzdignila pod povzročila, da je na nekaterih mestih izbočen; vzdigniti telefonsko slušalko odgovoriti na telefonski klic; vzdigniti vrata s tečajev sneti
   // vzdigniti kvišku, pog. gor
2. 2. napraviti kaj višje: vzdigniti nasip; z blazinicami vzdigniti rame pri plašču / pog. vzdigniti hišo za eno nadstropje nadzidati
3. 3. napraviti, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja; dvigniti: vzdigni bolnika, da mu posteljem posteljo; vzdigniti se na komolce / vzdigniti podrt električni drog; žito se po neurju ni več vzdignilo / pog. proti jutru so ga vzdignili (iz postelje) zbudili, poklicali; vulg. vzdigni že rit vstani
4. 4. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigniti: vzdigniti cene / vzdigniti prodajo cigaret povečati
   // ni se jezil, samo glas je vzdignil začel glasneje govoriti
   // spraviti na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: vzdigniti življenjsko raven / moralno vzdigniti ljudi
   // dati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: vzdigniti jezik pokrajine v uradovalni in učni jezik države
5. 5. redko sprejeti pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih; dvigniti: pravočasno vzdigniti pismo na pošti; vzdigniti plašč v garderobi
6. 6. napraviti, da se kdo upre; dvigniti: vzdigniti izkoriščane množice / vzdigniti deželo k uporu
7. 7. ekspr. povzročiti, narediti: vzdigniti velik hrup, preplah / vzdigniti upor
   ● pog. pripomba ga je vzdignila razburila, vznejevoljila; ekspr. spet so vzdignili glave postali uporni, predrzni; šalj. še o pravem času je vzdignil jadra odšel; ekspr. nič ni rekla, samo nos je vzdignila z izrazom je pokazala, da je nezadovoljna, užaljena; ekspr. vzdigniti oči, pogled h komu pogledati ga; star. vzdigniti pesem začeti peti; ekspr. zadeva je vzdignila veliko prahu povzročila razburjenje, govorice; ekspr. ob vsaki priložnosti vzdigne prst žuga, svari; ekspr. vzdigniti roko nad koga, proti komu udariti, (pre)tepsti ga; star. vzdigniti tožbo proti komu tožiti ga; star. vzdigniti vojsko drug proti drugemu začeti se vojskovati

vzdígniti se 
1. 1. premakniti se navzgor, kvišku: letalo se je vzdignilo v zrak; iz dimnika se vzdigne dim; za avtomobilom se je vzdignil oblak prahu; megla se hitro vzdigne / takrat se nad obzorje vzdigne sonce vzide
   // proti vrhu se pot bolj vzdigne vzpne
   // pog. vstati: vzdigniti se od mize, s postelje
2. 2. knjiž. nastati, pojaviti se: v njem se je vzdignila jeza; v srcu se mu vzdigne dvom, sum / proti večeru se je vzdignil veter začel pihati
3. 3. s smiselnim osebkom v dajalniku začutiti slabost, pri kateri se vsebina želodca pomika navzgor: že pri prvem grižljaju se mu je vzdignilo / v želodcu se mu je vzdignilo ob takem neredu
   ● pog. potica se je lepo vzdignila vzhajala; ekspr. v gledališču se je spet vzdignila zavesa so (se začele) predstave; star. žerjavi se vzdignejo čez morje odletijo; star. ob polnoči so se vzdignili na pot odšli, odpotovali; vzdigniti se nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih; pog. v teh dneh se je živo srebro močno vzdignilo je temperatura zelo narasla

vzdignívši zastar.: pozdravil jo je, vzdignivši roko

vzdígnjen -a -o: vzdignjena glava; cesta je vzdignjena za en meter

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. 1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je vzdržal, čeprav ni bil debel; nasip je vzdržal pritisk vode / most vzdrži pet ton; taka vrv veliko vzdrži
   // biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih telesnih ali duševnih posledic: človek vzdrži več, kot misli; vzdržati preizkušnje / vzdržati mučenje; takega trpljenja ne bo vzdržal / vzdržati mraz; vzdržati hude napore / bali so se, da srce ne bo vzdržalo; njeni živci ne vzdržijo veliko / duševno, telesno vzdržati
2. 2. v zvezi z brez biti, ostati živ, nepoškodovan kljub odsotnosti, pomanjkanju česa, potrebnega za življenje: ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden; boš že vzdržal kak dan brez kosila
   // biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic zaradi odsotnosti, pomanjkanja česa, potrebnega za življenje: kamela dolgo vzdrži brez vode / to cvetje vzdrži brez vode samo nekaj ur
3. 3. biti, ostati v kakem stanju, dejavnosti kljub negativnim silam, težavnosti: podjetje je vzdržalo konkurenco; polk je vzdržal napad sovražne vojske; finančno vzdržati podražitve
4. 4. ostati kje kljub za življenje, počutje neugodnim okoliščinam: plavalec je dolgo vzdržal pod vodo; vojaki so vzdržali na položajih kljub močnemu obstreljevanju; zaradi hrupa ni vzdržal pri stroju; vzdržal je zunaj, čeprav je bilo zelo mrzlo / pri tej hiši ne vzdrži nobena gospodinjska pomočnica; v taki službi bo težko vzdržal / rastlina vzdrži na prostem le v toplih krajih / star., s smiselnim osebkom v rodilniku ni ga vzdržalo doma, pri učenju
5. 5. biti, ostati dalj časa v kakem položaju, stanju, zlasti težjem, neprijetnem: zbrala je vse moči, da bi vzdržala; vzdržati morajo do noči / pri njem, z njim ne vzdrži nobena ženska
6. 6. biti sposoben premagati željo, potrebo po čem: brez cigaret je vzdržal samo en dan; ne vzdrži brez mamil / ali bo vzdržal, ne da bi jo ves teden videl
7. 7. biti, ostati uporaben, dober: ta kruh dolgo vzdrži; v hladni kleti sadje vzdrži do poletja / stroj bo vzdržal še nekaj let
8. 8. preh. narediti, da se kaj ohrani v enakem stanju: vzdržati ogenj na ognjišču
   ● stara oblika je ob novi še dolgo vzdržala se je še dolgo uporabljala; publ. tako pisanje ne vzdrži kritike, trezne presoje kritika, trezna presoja pokaže, da ni dobro, ustrezno; zastar. sodišče je pogodbo vzdržalo v veljavi obdržalo; publ. te umetnine vzdržijo primerjavo z najbolj znanimi so enako dobre; ekspr. njenega pogleda ni mogel vzdržati povesil je oči; ni ji mogel gledati v oči; ekspr. v zakonu ni dolgo vzdržala kmalu se je ločila

vzdržáti se 
1. 1. zavestno, hote ne zadovoljiti svojih spolnih potreb: zaradi bolezni se vzdržati; popolnoma se vzdržati / spolno se vzdržati
2. 2. zavestno, hote ne narediti, kar osebek hoče, želi: vzdržati se kajenja / alkoholnih pijač se mora vzdržati
   // zavestno, hote ne narediti česa sploh: hotela je nekaj reči, pa se je vzdržala / vzdržati se smeha, solz; niso se mogli vzdržati začudenja
   ● večina je glasovala za predlog, nekaj jih je bilo proti, nekaj pa se jih je vzdržalo se jih ni opredelilo
3. 3. knjiž. obdržati se: brez gospodarskega napredka se narod ne bo vzdržal / s težavo se je vzdržal na vodi, v strmini

vzdržán -a -o: število vzdržanih glasov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. 1. ki leži, se nahaja za drugim: postaviti še en, zaporeden obrambni nasip / zaporedne vrste vagonov / ekspr. gore se bočijo v zaporednih valovih / zaporedna postavitev, razvrstitev česa
2. 2. ki si neposredno sledi v prostoru, času, v kaki razvrstitvi: v lestvi manjkata dva zaporedna klina / dežural je dva zaporedna dneva / zaporedni prizori; zaporedni sunki / označiti z zaporedno številko številko, ki brez prekinitve v določenem redu sledi številki prejšnje enote
   ♦ elektr. zaporedna vezava vezava, pri kateri skozi več priprav teče isti tok; zaporedno navitje navitje, ki je vezano zaporedno; lit. zaporedna rima rima, pri kateri se ujemata dva ali več zaporednih verzov

zaporédno prisl.: zaporedno oštevilčiti
♦ elektr. zaporedno vezani kondenzatorji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. 1. ki je iz zemlje, prsti: zemljen nasip
2. 2. nar. zahodno lončen: zemljena skleda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. 1. narediti kaj nižje: znižati nasip / temna barva stropa navidezno zniža prostor / znižati glas začeti govoriti z nižjim glasom
2. 2. spraviti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: znižati izdatke; znižati telesno težo / znižati cene, dajatve / znižati razlike zmanjšati
   ♦ muz. znižati ton za pol tona
3. 3. ekspr. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega; spustiti: sedež lahko po potrebi znižate; znižati rolete na polovico

znížati se 
1. 1. postati nižji: morska gladina se je znižala
2. 2. preiti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: temperatura se je znižala za pet stopinj / življenjska raven se je zelo znižala

znížan -a -o: znižane cene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. 1. delati kaj nižje: zniževati nasip
2. 2. spravljati z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: zniževati temperaturo / zniževati porabo energije zmanjševati

zniževáti se 
1. 1. postajati nižji: gladina jezera se znižuje / gorovje se na vzhodu znižuje spušča
2. 2. prehajati z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: temperatura se znižuje / življenjska raven prebivalstva se postopoma znižuje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

1. 1. knjiž. obramba: pripravljati se na bran; dvignili so se v bran dežele; roka je preslabotna za bran
   ● star. postaviti se, stati v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se
2. 2. star. varstvo, zaščita: jemati koga v bran
3. 3. knjiž. nasip, pregrada pri vodi: reka se zaganja v brani; utrjena bran; pren. čustvo je podrlo brani razuma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.