Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
dobrota -e (dobruta, dobrota) samostalnik ženskega spola
1. pozitivne lastnosti človeka, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
1.1 izkazovanje teh lastnosti v prid, podporo drugim; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivost
2. navadno v zvezah z božji, Jezusov sočuten, prizanesljiv odnos Boga do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
3. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4. navadno mn. dejanje, delovanje Boga v prid, podporo človeku; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4.1 kar je ugodna, pozitivna posledica tega delovanja; SODOBNA USTREZNICA: korist, prid
5. navadno s prilastkom kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
6. v krščanstvu, v zvezi večna dobrota osvoboditev človeka (ob Jezusovem posredovanju) od greha, smrti in trpljenja ter obnova edinosti z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: večna sreča, odrešenje
FREKVENCA: približno 1700 pojavitev v 43 delih
Celotno geslo eSSKJ16
duševno prislov
takó, da se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovno, v duhu
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
SSKJ²
gládnež -a m (ȃ)
star. lačen človek: nasitil je gladneža
Celotno geslo Frazemi
jágnje Frazemi s sestavino jágnje:
krótek kàkor jágnje, krótek kot jágnje, pohléven kot jágnje
SSKJ²
láčnež -a m (ȃ)
ekspr. lačen človek: komaj je nasitil vse neučakane lačneže / krilati lačneži obletavajo poginulo žival ptice
SSKJ²
nasítiti -im dov. (í ȋ)
zadovoljiti komu potrebo, željo po hrani, jedi: nasititi otroka; nasititi se sira; nasititi se s krompirjem, ribami; ekspr. nasititi si želodec / ekspr. besede nikogar ne nasitijo; pren. vse je storil, da bi nasitil svojo častihlepnost; nasititi si radovednost
    nasítiti se ekspr.
    naveličati se: dekleta se je že nasitil / teh pesmi se nikoli ne nasitiš
    nasíčen -a -o
    1. deležnik od nasititi: nasičeni in napojeni gostje; ekspr. nasičena lakomnost, radovednost; biti nasičen življenja
    2. ki ima česa v zelo veliki meri: s frazami nasičen članek; z dimom, vlago, vonji nasičen zrak / tržišče postaja nasičeno
    ♦     kem. nasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z eno vezjo; nasičena raztopina raztopina, v kateri se določena snov ne more več raztapljati; teh. nasičena barva barva, ki ima tako sestavo, da učinkuje izrazito, polno
Svetokriški
nasititi -im dov. nasititi: takorshne rezhy nemorio naſſitit nedol. tu zhlovesku ſerze ǀ terbej tudi tiga lazhniga naſitit nedol. ǀ neyszheio temuzh naſitit nedol. nyh garlu, inu trebuh ǀ lahku bi mogal naſsititga nedol.+ ǀ Chriſtus vpye, Ieſt naſitem 1. ed. ǀ kulikukrat ti ſe napijesh, inu naſitish 2. ed. ǀ kadar prevezh shelodiz, inu trebuh nepolnj, inu naſſiti 3. ed. ǀ Bug vaſs naſiti 3. ed., vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate ǀ tiga lazhniga naſſitite 2. mn. ǀ je bil naſſitil del. ed. m nekateru taushent lazhneh pershon ǀ je bil naſsitil del. ed. m v'puszhavi ǀ zhes oſſem ſtu taushent ludy je bil naſitil del. ed. m ǀ ena ſama trenta kruha je naſſitila del. ed. ž 50. Nunn ǀ de bi ſvoje koſſilu pershparali, inu te lazhne naſſitili del. mn. m ǀ vſy ſo bili ſe naſitili del. mn. m
Svetokriški
osem nepreg. štev. osem: v' Nebeſſih je oſſem im. mn. Chorou teh Svetnikou ǀ Je bilu oſſem im. mn. dny preteklu ǀ oſsem im. mn., inu dvajſeti taushent pershon Moshkih inu shenkih vkupaj je bilu vmerlu ǀ oſſem tož. mn. millionou slata je bil shpendal ǀ zhes oſſem tož. mn. ſtu taushent ludy je bil naſitil
Svetokriški
osemsto nepreg. štev. osemsto: Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu tož. mn. million ardezhih slatou (V, 123) ǀ zhes oſſem ſtu tož. mn. taushent ludy je bil naſitil (V, 212)
Svetokriški
petero -ih štev. petero: taku ſe je godilu unim peterim daj. mn. preprostim Divizam ǀ Chriſtus JESUS je bil naſitil pet taushent mosh bres shien, inu otruk s' ſamy peterimi or. mn. Kruhi, inu s' duemi ribami ǀ je popiſſan s' Sveto Reshno Kryvio, inu sapezhaten s' peterimi or. mn. Svetimi Rani
Celotno geslo Frazemi
stréha Frazemi s sestavino stréha:
iméti ga pod strého, ôgenj v stréhi, správiti kàj pod strého, správiti kóga pod strého, správiti kóga pod strého, stréha svetá, vrábci [na stréhi] žé čívkajo [o čém], vzéti kóga pod strého
Svetokriški
tavžent -ov in nepreg. štev. tisoč: Tvoje garlu je, kakor Davidau Turn, s'brambani ſijdan, na katerim taushent im. mn. szhiton viſsij ǀ vſy veliku taushentou rod. mn. ſo shpendali s' enu koſſilu, ali vezherjo ǀ tulikajn million taushentou rod. mn. ludy je pogublenih ǀ njega bratje Duhounij ſo bilij od njega pregnali petnajst taushent rod. mn. hudizhu ǀ v'Tempelni pak je bilu veliku tauſhent rod. mn. Iudou ǀ Kir je bilu zhes ſtutauſhent +rod. mn. Dush ǀ Dokler v'ſamem Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent +rod. mn. ludij je bilu ǀ duataushent +rod. dv. rib ǀ dueisetaushent +rod. mn. pershon naſitil ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent +rod. mn. Sholneriu vſak dan je sphishal ǀ Kir je bilu zhes ſtutauſhent +rod. mn. Dush ǀ venem boiu taushent tož. mn. Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ v' taushent mest. mn. letah bi nemogal dopovedat ǀ v'mej tulikain taushent or. mn. je bila isvolena ǀ v'ſamem Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent +rod. mn. ludij je bilu ← nem. tausend ‛tisoč’
Svetokriški
žena -e ž žena: ena shena im. ed. v'Egijpti eniga krokotila je lubila kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ katero dolshnoſt je dobru ſposnala, inu dopolnila ta bogaboyezha shena im. ed. Samuelava Mati: Leta Sena im. ed. Anna s' imenam ǀ jeſt ſim ſtarishi, kakor moja ſhena im. ed. ǀ proshna, inu molitva te brumne shene rod. ed. ǀ ti kateri raven tvoje shene rod. ed. druge lubish ǀ Bug pokashe tei shalosni sheni daj. ed. en frishen ſtudenz ǀ de ima damu k'ſvoi ſheni daj. ed. Bersabei pojti ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo sheno tož. ed. Tabitho ǀ ſo bili perpelali eno shenoc tož. ed. v' presheſtvi sapopadano ǀ kakor ſe vidi v'taisti kananejerski sheni mest. ed. greshni ǀ Palemnon s' ſvoio sheno or. ed. je takulepu, zhednu inu mijrnu shivel ǀ Njega sapuvid je de brat ima brata, ſestro ſaurashit, de mosh s'sheno or. ed. ſe ima kregat ǀ Duej sheni im. dv. blisu tiga meſta Bomberg pod enem drevam ſò ſijdele ǀ njega dvej shene im. mn./dv. ſò porodile 12. Patriarkou Judouſkiga Roda ǀ Israelske shene im. mn. ſo njemu nepruti shle s'zittrami ǀ nej sadosti de tuijh shen rod. mn. neshelish ǀ Chriſtus JESUS je bil naſitil pet taushent mosh bres shien rod. mn., inu otruk s' ſamy peterimi Kruhi ǀ s'kusi lepoto Sidoniterskih shenn rod. mn. ǀ jokajne vaſhih ſtarisyh, ſolſe vash shenih rod. mn., inu otrouk ǀ hozhe Dekelzom, inu tem brumnom shenam daj. mn. nijh poshtejne poſili vsetti ǀ slaſti rejshi vſe shene tož. mn. od nevarnoſti, inu terplejna v' porodi ǀ karkuli per drugyh shenah mest. mn. je vidla ſim mogal taiſti kupit ǀ Sa drugimi shenami or. mn. hodesh ǀ nezhiſtoſt, inu loterijo s'Moabiterskimy shenamij or. mn. ſo tribali ǀ je preſelzo v'rokah dershal, inu v'mej shenamy or. mn. ſedel, inu predel
Število zadetkov: 13