Zadetki iskanja
Svetokriški
grozdek -dka m grozdek: Nej ſi li ti taiſti shlahtni grosdik im. ed. ǀ je imela urshoh Chriſtusa JESVSA perglihat enimu grosdiku daj. ed. ǀ vtargajte ta grosdik tož. ed. ǀ Bosh vidila tajſti shlahtni grojſdik tož. ed. ǀ ſim vſel try grosdike tož. mn. Nastavek, ki implicira izgovor grọ̑zdek, se zdi zaradi vrinjenega j v zapisu grojſdik verjetnejše kot nastavek grozdik, ki bi kazal na izgovor grozdík, saj se j v tej poziciji praviloma vriva le v naglašenih zlogih.
Svetokriški
retorik -a m retor, govornik: Retorici im. mn. od zhuda ſò mutaſti poſtali (III, 2) ← nem. Rhetoriker ← lat. rhētoricus ‛govorniški’ ← gr. ῥητορικός. Možen je tudi citatni nastavek retoricus.
Svetokriški
sakrament -a m zakrament: shihar ſmem rezhi, de ta Sacrament im. ed. je en tak velik zhudesh, inu Mirakel ǀ Leta arznia je bil en pravi ſpomin tiga Svetiga Sacramenta rod. ed. ǀ kakor edn ſe h'temu S: Sacramentu daj. ed. prebliſha ǀ Skuſi leto veliko vezherio nam je hotel dati saſtopit S. S. Sacrament tož. ed. Svetiga Reshniga TELESSA ǀ skuſi Sacrament tož. ed. te pokure te ſvete gnade deleshna rata ǀ Zhaſtimo tedaj pohleunu ta Narſveteishi Sacramet tož. ed. ǀ jest v'prizhe ſe najdem v' S. Sacramentu mest. ed. ǀ Ta dobra pasha pak ſo Sveti Sacramenti im. mn. ǀ Ony vaſs shpishaio s' Nebeſko shpisho teh Svetih Sacramentou rod. mn. ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu rod. mn. ǀ s'pravo andohtio S: Sacramente tož. mn. preieti ǀ pò goſtem je ſuete ſacramente tož. mn. andohtlivu prejela ǀ Sakon je edn v'mej SS. Sacramenti or. mn. ← srlat. sacramentum < lat. sacrāmentum ‛prisega, misterij, skrivnost’. Nastavek sakrament je zaradi zapisa ſuete ſacramente verjetnejši kot zakrament, prim. tudi v 16. stol. pri Krelju ſveteſakramẽte.
Svetokriški
škofski -a prid. škofovski: tudi Shkoffiskim mest. ed. m ſtanu je ſvetu shivil (III, 55) Medglasni -i- je verjetno hiperkorekten. Pridevnik ṡhkofṡki ‛episcopalis’ navaja Kastelec-Vorenc. Nastavek škofijski ni verjeten že zato, ker besede škofija pri Janezu Svetokriškem ni; → škof.
Svetokriški
zakristan -a m zakristan: v' tem Kloshtri Senteren Ordna S. Dominica je bil en bogaboyezh Duhouni s' imenam Bernard, leta je bil Sacriſtan im. ed., kateri s' veliko andohtio, inu fliſſam je ſvojo shlushbo dopernashal (V, 159) ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani im. mn. s. Abundia (II, 194 s.) ← srlat. sacristanus ‛kdor skrbi za stvari in red v zakristiji’; možen bi bil tudi nastavek sakristan.
Svetokriški
zakristija -e ž zakristija: ſe bere od Pater Joaneſa de Parma Generala Naſhiga Ordna: Leta pride v'Sacriſtio tož. ed. (III, 85) ← srlat. sacristia ‛zakristija’; možen bi bil tudi nastavek sakristija.
Svetokriški
glin -a m glina: de zhlovek je is glina rod. ed., inu de taku hitru ſe resbije kakor en Lonz (V, 41 s.) ǀ zhe ta voda po glinu mest. ed. tezhe, duh od njega vſame (I/1, 189) ǀ vſe skusi v'glini mest. ed. tizhe kakor shabe (V, 41) Tretji zgled kaže na možni nastavek glina.
Svetokriški
materen -rna prid. materin: Ta mlajshi je bil s' materniga rod. ed. s telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ is materniga rod. ed. s teleſſa je bil slep na ſemlo pershil ǀ de bi dua otroka kakor s' matterniga rod. ed. s teleſſa prideio, poſtavili veno globoko temno jezho ǀ Iacob, inu Eſau she v'maternim mest. ed. s teleſsu ſtà bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ she v' Maternem mest. ed. s teleſſi je bil s' gnado Boshjo napolnen ǀ v'maternemtelleſſu mest. ed. s+ ſo bili poſvezheni Za sicer možen nastavek materin ni razlogov.
Svetokriški
opominati -am nedov. 1. opominjati: Maſhnik ga sazhne opominat nedol., de bi imel grevingo zhes ſvoie pregrehe imèti ǀ jest vaſs danas opominam 1. ed., inu proſsim de bi imeli lepu, brumnu, inu bogabojezhe shivèti ǀ ta Modri Siroh naſs opomina 3. ed. de bi imeli varvat, inu fliſnu hranit shaz tiga shlahtniga zhaſsa ǀ Prideio Mashniki, ga opominaio 3. mn. k' grevingi, inu k' spuvidi ǀ Opominaj vel. 2. ed. ta greshni folk, nej premiſli, de zhlovik je KaKor ena roſha ǀ taku vaſs je opominal del. ed. m ta Modri ǀ kakor nekadaj Iudith je opominala del. ed. ž k'tei Sueti, inu nuzni pokuri ǀ Tovarshij ſo ga sfarili, inu opominali del. mn. m 2. spominjati se, omenjati: De do vekoma bodo v'Nebeſſyh opominali del. mn. m letu kar bosh ſturil, inu offral k' zimpru te Zerkve Možen bi bil tudi nastavek opominjati. Pleteršnik navaja opomínati ‛mahnen, ermahnen’ po Dalmatinu, Krelju in iz pkm. narečja, opomínjati pa le iz mlajših virov.
Svetokriški
Pariz m zemljepisno lastno ime Pariz: v' tem Krajlevim meſti Paris im. ed. je bila ena ſilnu ſtrupena kuga (IV, 200) ǀ Lete misly je bil tudi en Turski Basha, katiri na Puſtno Nedello je bil v' Paris tož. ed. pershal (V, 166) Paríz, frc. Paris, frc. kraljevo mesto; možen bi bil tudi nastavek Paris.
Svetokriški
perla -e ž biser: Oh koku je lepu zerana ta dusha lepshi kakor krailiza Gleopatra, de ſi lih je imela perle tož. mn. de millonou ſo velale (V, 341) Možen je tudi nastavek perl m; → perlin.
Svetokriški
prešeštvo -a s prešuštvo: nemaraio sa shpot v'kateriga tu presheshtvu im. ed. ijh perpravi ǀ Nezhistost, lotrija, Neſramnost, inu preshushtvu im. ed., je taku gmain, Kakor de bi nihdar od boga ne bilu prepovedanu ǀ pravio, de ſamù presheshtu im. ed. ie prepovedanu ǀ od te hude nauade tiga presheſtua rod. ed. ie bil niega reshil ǀ Od kot tulikajn lotrie, preseshtua rod. ed., inu nesramniga djaina ǀ variteſe tiga preshushtua rod. ed. ǀ Katero ſo hoteli s'Kameniam poſsuti, sa volo eniga presheſtva rod. ed. ǀ ſe je bil oduadil, inu nihder vezh preshiſtva rod. ed. tribal ǀ od preshoſtva rod. ed. krajla Henrica ǀ je bil presheshtvu tož. ed. doperneſil ǀ eno nuzh je per eni loterzi leshal, inu presheshtvu tož. ed. tribal ǀ David presheſtvu tož. ed. s' Berſabeo sazhne tribat ǀ David prefirbzhnu to lepo Berſabeo gleda, po tem cilu preshushtvu tož. ed. s'nio triba ǀ je presheshtuu tož. ed. s'Berſabeo tribal ǀ kateri je vuzhil preſeſhtvu tož. ed. tribat ǀ dolgu je preseſhtvu tož. ed. tribal s'to lepo Bersabeo ǀ enu perſeſhtvu tož. ed. ſturil ǀ sa tiga volo nej satail ſvoje preshishtvu tož. ed. ǀ ti zhes ſtukrat ſi preshestvu tož. ed. dopernesla ǀ jo pela veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou tož. ed. doperneſe ǀ de bi shnio preshſtvu tož. ed. tribal ǀ Ima preuſetnoſt Faraona … preshoshtu tož. ed. Davida ǀ raijshi kakor de bi bila preshetvu tož. ed. dopernesla ǀ de li perloshnost imajo, taku v'preſeſhtvu tož. ed. padeio ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu tož. ed. pasti ǀ bò padil en mosh, ali shena v'preshushtvu tož. ed. ǀ de bi skushali to brumno Suſanno v'upresheſtuu tož. ed. perprauit ǀ ſo bily perpelali uno sheno v' presheshtvi mest. ed. najdeno ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti, v' nezhiſtoſti v' lotery, v' preshishtvi mest. ed. ǀ v' preshoshtvi mest. ed. je shivela s' Krajlam Herodesham ǀ Pishe S. Ioannes de Iudy ſo bily sadartopali eno sheno v preshestvi mest. ed. ǀ ſo bili perpelali eno shenoc v' presheſtvi mest. ed. sapopadano ǀ v'preshushtvi mest. ed. je bila sapopadena ǀ Bò uni, ali una lejta, inu lejta v'loterij, inu v' rpreshvſtvi mest. ed. shivela ǀ v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje jese, te ſmerdlive nezhiſtoſti, inu presheshtva im. mn. ǀ kaj tebi nuzaio taiſte loterie, inu preshoshtva im. mn. ǀ ſim ſe ſramovala moje presheshtva tož. mn., inu loterie spovedat Nihanje v zapisu korenskega vokala kaže na izgovor préšəštvu, neasimilirano préšəstvu. Nastavek temelji na najverjetnejši rekonstrukciji *per-šьdьstvȍ, glej Ramovš 1924: 305 ss., Bezlaj 1977–2005 III: 116.
Svetokriški
razbojn(i)ski -a prid. razbojniški: Vy pak ſte jo ſturili k' eni Rasbojnski daj. ed. ž jami ǀ v' tatuinski, inu rasbojnski tož. ed. m ſtan ſe ſo podali ǀ de ſo vuoli, teletta, inu golobe predajali, inu s'zerkvi Boshje eno rasbojnsko tož. ed. ž jamo ſturili ǀ kakor Iudy, kateri s'hishe Boshje, ſo bily ſturili eno raſbojnsko tož. ed. ž jamo Če je beseda tvorjena in → razbojnik, je upravičen nastavek razbojniski, če je tvorjena iz → razbojen, pa razbojnski.
Svetokriški
strosen -a prid. raztresen: dokler eny s'pravo andohtio ſo molili, ty drugi ſo ſtroſene tož. mn. ž miſlily imeli (V, 30) ǀ taku ſtrosene tož. mn. ž misly imash, de ſam nevejsh kaj molish (V, 291) Etimološko upravičen bi bil nastavek → raztosen.
Svetokriški
trči (?) -čem nedov. teči: kadar hudizh jo uabi k'taisti greshni perloshnosti, terzhe 3. ed. po nozhi, po blati, inu po ſnègi, katera v'Cèrku nej mogla pojti, de bi shuline nevublatila, cello nuzh bo plèſsala, inu ne bo ſe toshila de je trudna, ali eno Samo uro v'Cerkvi klezhati ij nej mogozhe (I/1, 130 s.) Če je nastavek upravičen, beseda korensko ustreza hrv. tr̀čati ‛teči’. Vendar se zdi bolj verjetno ta hapaks legomenon pojmovati kot tiskarsko napako namesto tezhe.
Svetokriški
usedeti -im dov. obsedeti: ſam Nero ſmeram sijdi, inu uſijdi 3. ed., inu na vus glaſs ſe ſmeja (I/1, 36) Nastavek ni zanesljiv, saj je vzglasni u- lahko natisnjen pomotoma.
Svetokriški
ziher prisl. lahko: druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio ǀ takrat ſiher boſte sapejli ǀ aku bom letu doſegil, ſiher bom rekal ǀ Taku sihar S. Varih, inu Pomozhnik naſh je je mogal rezhi Pisava, ki kaže na vzglasni z-, se v korpusu pojavi le 6-krat, zato ni izključeno, da so to tiskarske napake namesto → žiher, na kar kaže 160 zapisov. Če je nastavek vendarle upravičen, je to mlajša izposojenka iz nem. sicher ‛varen, gotov, gotovo’.
Svetokriški
žleb -a m žleb, kanal: shivènie je raunu kakor voda, katera tezhe po semli: Ali sakaj perloshi to beſſedo po semli? inu sakaj nepravi po shlebi mest. ed.? dokler po shlebi mest. ed. hitrèshi tezhe kakor po semli? Samerkajte de voda katera tezhe po shlebah mest. mn. obeniga duha neudobi ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah mest. mn. pelati Množinski obliki lahko kažeta na možni nastavek žleba ž, ki pa ne bi imel vzporednice pri nobenem drugem sloven. piscu in v nobenem drugem slovan. jeziku.
Število zadetkov: 18
Dostopnost