agitírati -am nedov. (ȋ)
pridobivati koga za kaj: agitirati za stranko / agitirati za kandidata; agitirati pri volitvah; navdušeno je agitiral med delavci / agitiral je proti njemu
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
aplavdírati -am nedov. (ȋ)
z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje; ploskati: občinstvo je navdušeno aplavdiralo / aplavdirati govorniku, igralcem
z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje; ploskati: občinstvo je navdušeno aplavdiralo / aplavdirati govorniku, igralcem
SSKJ²
avditórij -a m (ọ́)
prostor za poslušalce: občinstvo je zasedlo ves avditorij opere; gledališki avditorij; avditorij za koncertne nastope / v programu je gradnja mestnega avditorija
// poslušalci v tem prostoru, poslušalstvo: avditorij je navdušeno ploskal; nastopati pred kritičnim avditorijem / predavati velikemu avditoriju
prostor za poslušalce: občinstvo je zasedlo ves avditorij opere; gledališki avditorij; avditorij za koncertne nastope / v programu je gradnja mestnega avditorija
// poslušalci v tem prostoru, poslušalstvo: avditorij je navdušeno ploskal; nastopati pred kritičnim avditorijem / predavati velikemu avditoriju
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
dogovoríti -ím dov., dogovóril; nam. dogovôrit in dogovorít (ī í)
1. končati govorjenje: ko je nazadnje dogovoril, so mu navdušeno ploskali / zaradi ihtenja ni mogla dogovoriti / komaj je dogovoril te besede; ustavil jo je, preden je dogovorila misel
2. zastar. dogovoriti se za kaj: dogovoriti sestanek / dogovorila bova novo pogodbo sklenila
1. končati govorjenje: ko je nazadnje dogovoril, so mu navdušeno ploskali / zaradi ihtenja ni mogla dogovoriti / komaj je dogovoril te besede; ustavil jo je, preden je dogovorila misel
2. zastar. dogovoriti se za kaj: dogovoriti sestanek / dogovorila bova novo pogodbo sklenila
- dogovoríti se
z dogovorom doseči soglasje: velja, kakor sva se dogovorila; dogovorila sta se za sestanek; dogovoriti se o odškodnini; dogovoril sem se s predsednikom
- dogovorjèn -êna -o:
upoštevati dogovorjeni rok; dogovorjene cene; kupčija je dogovorjena; sešla sta se na dogovorjenem mestu; oglasiti se na dogovorjeno znamenje; vse je bilo dogovorjeno
SSKJ²
dvorána -e ž (ȃ)
večji, zaprt prostor, namenjen za javne prireditve: mladina je napolnila dvorano do zadnjega kotička; nastopili smo v zelo akustični dvorani; kinematografska, koncertna, plesna, razstavna, sejna, sodna, športna dvorana; steklena dvorana / kino dvorana kinodvorana / prišli smo v veliko dvorano ene najlepših kraških jam / ekspr. vsa dvorana mu je navdušeno ploskala vsi ljudje v dvorani / pog. dvorana je bila v celoti razprodana vse vstopnice
// večji, zaprt prostor sploh: operacijska, secirna dvorana; šolska dvorana; tovarniška dvorana
večji, zaprt prostor, namenjen za javne prireditve: mladina je napolnila dvorano do zadnjega kotička; nastopili smo v zelo akustični dvorani; kinematografska, koncertna, plesna, razstavna, sejna, sodna, športna dvorana; steklena dvorana / kino dvorana kinodvorana / prišli smo v veliko dvorano ene najlepših kraških jam / ekspr. vsa dvorana mu je navdušeno ploskala vsi ljudje v dvorani / pog. dvorana je bila v celoti razprodana vse vstopnice
// večji, zaprt prostor sploh: operacijska, secirna dvorana; šolska dvorana; tovarniška dvorana
SSKJ²
entuziást -a m (ȃ)
kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela, navdušenec: bil je velik entuziast; gledališki entuziast; smučarski entuziasti; entuziast materinščine; skupina mladih entuziastov
kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela, navdušenec: bil je velik entuziast; gledališki entuziast; smučarski entuziasti; entuziast materinščine; skupina mladih entuziastov
SSKJ²
entuziástka -e ž (ȃ)
ženska, ki se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela: bila je entuziastka in polna idej
ženska, ki se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela: bila je entuziastka in polna idej
SSKJ²
fín -a -o prid., finêjši (ȋ)
1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode
// nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo
2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna
3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka
// zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino
// zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija
4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka
♦ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene
1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode
// nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo
2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna
3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka
// zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino
// zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija
4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka
♦ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene
- fíno
1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek
2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali
3. pog., v členkovni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog
SSKJ²
galeríja -e ž (ȋ)
1. razstavni prostor ali stavba z zbirko umetniških slik ali kipov: obiskovati muzeje in galerije; umetniška galerija; prostori galerije / Narodna galerija
2. ekspr., z rodilnikom velika množica: ustvaril je galerijo človeških tipov; tudi ta oseba spada v galerijo avtobiografskih likov; prikazal je celo galerijo psihično in fizično nalomljenih ljudi
3. najvišji balkonski prostor, navadno v gledališču: publika z galerije; stojišče na galeriji / ekspr. galerija je navdušeno ploskala ljudje na galeriji
4. hodnik ali hodniku podoben prostor v velikih stavbah, ki je na eni strani odprt ali zastekljen: sprehajati se po galeriji; odprta galerija; galerije in dvorane starih gradov
♦ grad. predor, ki ima stranske odprtine; objekt, ki preprečuje zasutje ceste
1. razstavni prostor ali stavba z zbirko umetniških slik ali kipov: obiskovati muzeje in galerije; umetniška galerija; prostori galerije / Narodna galerija
2. ekspr., z rodilnikom velika množica: ustvaril je galerijo človeških tipov; tudi ta oseba spada v galerijo avtobiografskih likov; prikazal je celo galerijo psihično in fizično nalomljenih ljudi
3. najvišji balkonski prostor, navadno v gledališču: publika z galerije; stojišče na galeriji / ekspr. galerija je navdušeno ploskala ljudje na galeriji
4. hodnik ali hodniku podoben prostor v velikih stavbah, ki je na eni strani odprt ali zastekljen: sprehajati se po galeriji; odprta galerija; galerije in dvorane starih gradov
♦ grad. predor, ki ima stranske odprtine; objekt, ki preprečuje zasutje ceste
SSKJ²
glumáč -a m (á)
1. star. artist, komedijant: otroci so navdušeno pripovedovali o umetnijah glumačev
// zastar. (gledališki) igralec: slovit glumač
2. ekspr. kdor se kaže drugačnega, kot je, se pretvarja: to je nekakšen pustolovski glumač, ki dela videz modrijana / kot psovka lažeš, glumač
1. star. artist, komedijant: otroci so navdušeno pripovedovali o umetnijah glumačev
// zastar. (gledališki) igralec: slovit glumač
2. ekspr. kdor se kaže drugačnega, kot je, se pretvarja: to je nekakšen pustolovski glumač, ki dela videz modrijana / kot psovka lažeš, glumač
SSKJ²
gromôvnica -e ž (ȏ)
ekspr. ženska, ki zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: ni bilo večje gromovnice, kot je bila ona
ekspr. ženska, ki zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: ni bilo večje gromovnice, kot je bila ona
SSKJ²
gromôvnik -a m (ȏ)
1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: bil je eden izmed glavnih gromovnikov v parlamentu; politični gromovnik / gromovnik svobode glasnik, oznanjevalec
2. knjiž. naslov za boga Jupitra ali Zeusa: veliki gromovnik / kot pristavek k imenu tega boga gromovnik Jupiter
1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: bil je eden izmed glavnih gromovnikov v parlamentu; politični gromovnik / gromovnik svobode glasnik, oznanjevalec
2. knjiž. naslov za boga Jupitra ali Zeusa: veliki gromovnik / kot pristavek k imenu tega boga gromovnik Jupiter
SSKJ²
hvalíti in hváliti -im nedov. (ī á)
1. izražati hvalo, priznanje: druga drugo sta hvalili; gostje hvalijo dobro kuhinjo in postrežbo; vsaka mati hvali svojega otroka; svatje so hvalili nevestino lepoto; hvaliti vestno opravljeno delo; neupravičeno, pretirano, zelo hvaliti; hvaliti koga čez mero, na ves glas zelo; ekspr. hvaliti koga na vsa usta zelo, navdušeno
// zastar. zahvaljevati se: za to pa res ni treba hvaliti
2. v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljstvo: hvali boga, da smo končali; hvali usodo, da ti je prihranila ta udarec
● delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; preg. ne hvali dneva pred večerom ne izrekaj pohvalnega mnenja o tem, kar se še ni končalo; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje
♦ rel. hvaliti Boga slaviti, poveličevati
1. izražati hvalo, priznanje: druga drugo sta hvalili; gostje hvalijo dobro kuhinjo in postrežbo; vsaka mati hvali svojega otroka; svatje so hvalili nevestino lepoto; hvaliti vestno opravljeno delo; neupravičeno, pretirano, zelo hvaliti; hvaliti koga čez mero, na ves glas zelo; ekspr. hvaliti koga na vsa usta zelo, navdušeno
// zastar. zahvaljevati se: za to pa res ni treba hvaliti
2. v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljstvo: hvali boga, da smo končali; hvali usodo, da ti je prihranila ta udarec
● delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; preg. ne hvali dneva pred večerom ne izrekaj pohvalnega mnenja o tem, kar se še ni končalo; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje
♦ rel. hvaliti Boga slaviti, poveličevati
- hvalíti se in hváliti se
z govorjenjem ali vedenjem izražati, poudarjati svoje pozitivne lastnosti ali ugodno stanje: hvali se, da ima vsega; hvaliti se z bistrostjo, z junaštvom
● ekspr. ne da bi se hvalil, jaz bi to bolje naredil nočem, nimam namena poudarjati svoje sposobnosti; preg. dobro blago se samo hvali
- hvalèč -éča -e:
pripovedovala je o sebi, hvaleč se s svojimi vplivnimi znanci; ne mara hvalečih kritik
- hváljen -a -o:
to je najbolj hvaljen zdravnik v mestu; zelo hvaljena knjiga, predstava / v krščanskem okolju, kot pozdrav (duhovniku) Hvaljen (bodi) Jezus (Kristus)!
SSKJ²
inovátorka -e ž (ȃ)
1. ženska, ki kaj (bistveno) izboljša, izpopolni, zlasti na tehničnem področju: priznanje za najboljšo inovatorko na svetu
2. nav. ekspr. ženska, ki uvede kaj novega na področje umetnosti, mode: ideje izjemne modne inovatorke navdušeno vključujejo v najnovejše jesensko-zimske kolekcije
1. ženska, ki kaj (bistveno) izboljša, izpopolni, zlasti na tehničnem področju: priznanje za najboljšo inovatorko na svetu
2. nav. ekspr. ženska, ki uvede kaj novega na področje umetnosti, mode: ideje izjemne modne inovatorke navdušeno vključujejo v najnovejše jesensko-zimske kolekcije
SSKJ²
izjémnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost izjemnega: izjemnost položaja, primera / poudariti želi svojo izjemnost / knjiž. kljub tem izjemnostim je publika delo navdušeno sprejela
lastnost, značilnost izjemnega: izjemnost položaja, primera / poudariti želi svojo izjemnost / knjiž. kljub tem izjemnostim je publika delo navdušeno sprejela
SSKJ²
kímati -am nedov. (ȋ)
1. z glavo delati gibe, navadno navzdol in navzgor: kimati od zaspanosti / pri hoji kima z glavo; pren., pesn. klas trudno kima
2. z gibi glave navzdol in navzgor izražati soglasje: ob njegovem predlogu je navdušeno kimal; boječe kima, da razume
// z gibi glave izražati kaj: kima mu, naj pride bliže; ženske so si skrivaj kimale / kima v pozdrav
● slabš. ta človek na vse samo kima nekritično, neprizadeto ali iz strahu pritrjuje vsemu
3. ekspr. biti v stanju med budnostjo in spanjem; dremati: na vozu je vse kimalo; oče kima za pečjo
4. ekspr. počasi, okorno stopati: junca kimata po hribu navzgor
1. z glavo delati gibe, navadno navzdol in navzgor: kimati od zaspanosti / pri hoji kima z glavo; pren., pesn. klas trudno kima
2. z gibi glave navzdol in navzgor izražati soglasje: ob njegovem predlogu je navdušeno kimal; boječe kima, da razume
// z gibi glave izražati kaj: kima mu, naj pride bliže; ženske so si skrivaj kimale / kima v pozdrav
● slabš. ta človek na vse samo kima nekritično, neprizadeto ali iz strahu pritrjuje vsemu
3. ekspr. biti v stanju med budnostjo in spanjem; dremati: na vozu je vse kimalo; oče kima za pečjo
4. ekspr. počasi, okorno stopati: junca kimata po hribu navzgor
- kimáje :
pozdravljali so ga, kimaje z glavo; prijazno kimaje se je poslovila
- kimajóč -a -e:
kimajoč z glavo, je podpisal; kimajoči cvet; kimajoča glava
SSKJ²
kipéti -ím nedov., tudi kípel (ẹ́ í)
1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: juha, mleko kipi / iz pokritega lonca je kipela voda / krompir že kipi voda, v kateri se kuha krompir / ekspr. na štedilniku nekaj kipi močno vre; pren., ekspr. morje kipi in se lomi okrog skale
2. ekspr., s predlogom iz močno odtekati, liti: iz rane kipi kri; ta voda kar kipi iz tal / iz oči so ji kipele solze
// z glagolskim samostalnikom kazati se, pojavljati se v veliki meri: iz prsi so ji kipeli vzdihi; iz nje so kipele prošnje / iz grl je kipela pesem navdušeno so peli / brezoseb. ni ga bilo, je kipelo iz matere je vznemirjeno govorila
3. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njem je kipela jeza, moč / brezoseb. v njej je kipelo od sreče / kar kipel je od navdušenja, veselja bil je zelo navdušen, vesel; star. kipi življenjske sile / narava je kipela v zelenju je bila vsa zelena
4. ekspr. biti (zelo) visok: betonske zgradbe kipijo v nebo / hriba kipita kvišku
● star. na kmetiji je delo kipelo je bilo veliko dela; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. izpod klobuka mu kipijo lasje imajo videz bujnosti; ekspr. v mestu kipi življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. kri ji kipi v glavo močno zardeva; zelo je razburjena
1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: juha, mleko kipi / iz pokritega lonca je kipela voda / krompir že kipi voda, v kateri se kuha krompir / ekspr. na štedilniku nekaj kipi močno vre; pren., ekspr. morje kipi in se lomi okrog skale
2. ekspr., s predlogom iz močno odtekati, liti: iz rane kipi kri; ta voda kar kipi iz tal / iz oči so ji kipele solze
// z glagolskim samostalnikom kazati se, pojavljati se v veliki meri: iz prsi so ji kipeli vzdihi; iz nje so kipele prošnje / iz grl je kipela pesem navdušeno so peli / brezoseb. ni ga bilo, je kipelo iz matere je vznemirjeno govorila
3. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njem je kipela jeza, moč / brezoseb. v njej je kipelo od sreče / kar kipel je od navdušenja, veselja bil je zelo navdušen, vesel; star. kipi življenjske sile / narava je kipela v zelenju je bila vsa zelena
4. ekspr. biti (zelo) visok: betonske zgradbe kipijo v nebo / hriba kipita kvišku
● star. na kmetiji je delo kipelo je bilo veliko dela; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. izpod klobuka mu kipijo lasje imajo videz bujnosti; ekspr. v mestu kipi življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. kri ji kipi v glavo močno zardeva; zelo je razburjena
- kipèč -éča -e:
kipeč od veselja; kipeč krop; kipeči morski valovi; kipeče besede; reči s kipečim srcem; ekspr. njeno kipeče telo močno in lepo razvito
SSKJ²
lôpati -am nedov. (ō ȏ)
ekspr. tolči, udarjati, navadno s čim ploskim: navdušeno ga je lopal po rami
ekspr. tolči, udarjati, navadno s čim ploskim: navdušeno ga je lopal po rami
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 57
Dostopnost